Spomnimo, da je predsednica države Nataša Pirc Musar na proslavo ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Beltincih poletela s policijskim helikopterjem, ki jo je po prireditvi odpeljal nazaj v Portorož. Čeprav so v uradu predsednice pojasnili, da so se za tak varnostni ukrep odločili zaradi operativno taktičnih razlogov in da je polet odobrilo vodstvo Policije, je del javnosti polet obsodil. Danes je svoje stališče na Facebooku zapisala Pirc Musarjeva.
Bila je na dopustu
“Dolgo časa sem razmišljala, ali naj se v zvezi s helikopterjem oglasim ali ne. Zapis župana David Klobasa pa me je napeljal k temu, da glede na njegovo razlago in članke v medijih sama podam še nekaj dodatnih pojasnil.
O tem, kako poteka moje varovanje, vem mnogo premalo in mi niti ni treba vedeti vsega, ker svojim varnostnikom in njihovi presoji res v celoti zaupam. Vem pa nekaj o letalstvu.
V času, ko je bila proslava v Beltincih, sem bila na dopustu. Zasluženem, ja, tudi jaz ga potrebujem. Ker se mi je dogodek zdel pomemben, gre nenazadnje za državni praznik, sem se ga iz spoštovanja do ljudi v Prekmurju in do praznika seveda želela udeležiti. Odkar sem predsednica, nisem manjkala na nobeni državni proslavi. V dveh letih in pol sem zaradi drugih obveznosti izpustila le po eno regijsko proslavo v Prekmurju in na Primorskem. Za ta dva državna praznika priključitve matični domovini je namreč državna proslava organizirana le vsakih 5 let.
Ena od mojih pomembnih nalog je biti med ljudmi in s prisotnostjo predsednice (takrat vedno predstavljam državo in ne sebe osebno) počastiti dogodek in vse prisotne. Vedno me povsod lepo sprejmejo in vedno so veseli moje prisotnosti. In ja, tudi meni igra srce, ko sem med VAMI. To vidim kot eno od pomembnejših poslanstev moje funkcije”, je zapisala.
Vozilo predsednika ne sme obstati v koloni
Svoj zapis je nadaljevala s pojasnilom glede varovanja: “Skladno z zakonom in podzakonskim aktom (in konkretnim načrtom varovanja), ki je primerljiv z ostalimi zakonu po svetu, je predsednik države varovana oseba, ki nima možnosti odpovedati se varovanju niti v prostem času. Moji varnostniki so z menoj ves čas. Tako pač je, sem se težko navadila na to, a sem morala sprejeti ta del moje funkcije. Ni vedno preprosto.
Policisti – varnostniki opravljajo svoje delo odlično, moje varovanje opravljajo vrhunsko in zelo, zelo profesionalno. Pri svojem delu imajo pravila, v katera sama seveda ne posegam. Eno od teh pravil, kot so mi pojasnili, je tudi to, da moje vozilo ne sme obstati v koloni. Zato z veliko natančnostjo vedno preverijo vse poti in najdejo najboljšo možnost. Pot iz Umaga do Beltincev je bila v času viška poletne sezone tako zelo obremenjena, da bi bilo zelo težko in časovno potratno pot po cesti organizirati v skladu s standardi, predvsem pa je bilo nemogoče izračunati potovalni čas. Dela na slovenskih avtocestah so v polnem zamahu in kolone del potovalnega »življenja«. Naj dodam, da sicer razmere na naših cestah kar dobro poznam. Veliko sem na njih, več kot 150.000 kilometrov od začetka mandata”.
Zakaj helikopter?
“Po zraku teh ovir ni. Imela sem samo dve možnosti, da na pot ne grem, ali pa da zaprosimo za helikopter in se prireditve udeležim. Razumem, da se komu zdi pretirano, a v resnici je odločitev temeljila na varnosti in zanesljivosti poti. Žal, še enkrat poudarjam, stati v kolonah za predsednika varnostno ni sprejemljivo. Zato se tudi kdaj, ko je res potrebno, tako kot to možnost določa pravni akt, vozimo s svetlobnimi signali.
Varnost varovanih oseb ni zato, da bo nam lažje, ampak zato, da ima država vedno odgovorne na razpolago in da potujemo zaradi svojih obveznosti doma in po svetu brez najmanjših možnosti za nesreče ali napade. Vsaka država ima na voljo različna prevozna sredstva, ki jih koristijo predsedniki države, vlade in parlamenta, ministrica za zunanje zadeve, v omejenem obsegu tudi ostali ministri. Povsod so pravila varnosti jasna, predsednik mora priti na cilj po najbolj optimalni poti in najhitreje, kar lahko, tudi z državnimi letali in helikopterji. Država jih ima za to in seveda še za številne druge naloge, kot so prevoz organov za transplantacijo, poškodovanih, za evakuacijo naših državljanov iz rizičnih območij, za varovanje meje in druge operativne naloge. Država seveda mora biti pri tem racionalna, o tem ni dvoma. A pri zrakoplovih je eno pravilo jasno. Več kot se leti, cenejša je ura leta.”
Kaj je povedala glede stroškov?
“In kaj vse je všteto v ceno ure leta? Po standardih vsak lastnik plovila izdela svoj izračun na podlagi vseh stroškov. V ceno ure leta se tako šteje: amortizacija, hangariranje, zavarovanje, popravila in redni servisi, stroški goriva, pristajalnih taks, izobraževanje in plače ter vsi dodatki pilotov in drugega letalskega osebja (na zemlji in v zraku), stroški opreme … Vse te stroške se nato deli s številom ur letenja. Za konkretni helikopter, s katerim sem letela v Beltince, je letna povprečna kvota ur 500.
Bilo mi je neprijetno, ko sem v medijih zasledila, da naj bi moj let stal 9.900 EUR. Sama seveda vem, kako so do tega zneska prišli. Z izračunom namreč, kot je opisan zgoraj in znesek 2.700 eur na uro enostavno pomnožili s 3 ure in 40 minut, kolikor je bil zaradi moje poti helikopter v zraku. Tako se v letalstvu vedno naredi izračun, v zasebnem sektorju se na ta izračun doda še marža, v javnem seveda ne. A realnost je seveda drugačna. Moj prevoz davkoplačevalce enostavno ni toliko stal, ker so nekateri stroški fiksni. Vse zgoraj naštete postavke razen goriva in pristajalnih taks so tako stalnica, pa če helikopter leti ali ne. Teh stroškov ni povzročila moja vožnja, temveč nastanejo že z nakupom plovil. In da ne bo pomote, prav je, da jih imamo.
Za moj konkreten let v Belince je bilo porabljenih približno 1280 kg kerozina, kar znese 1024 EUR in pristajalne takse, ki so za Portorož 20 EUR na tono teže, v primeru konkretnega helikopterja cca 100 EUR x 2 (odhod in prihod). Za letališče v Rakičanu, kjer smo pristali, nimam podatka, ampak zagotovo stane nekaj manj kot v Portorožu.”
Ogljični odtis jo žre
“Kolikor se le da, sem se in se bom trudila, da bom potovala optimalno, a vedno žal ne gre. Ogljični odtis me seveda žre in vem, da sem (naivno) obljubila, da ga bom merila, pa so me varnostniki hitro opozorili, da je pri opravljanju funkcije predsednice to skoraj nemogoče.
Lahko obrazložim z eno zgodbo. Ko sem želela enkrat iti v Benetke z vlakom s svojo ekipo, se je izkazalo, da ne bomo prav nič zeleni, saj bi morala moja varnost z avtomobili do Benetk in nazaj (brez mene) in me na lokacijah prihoda počakati in naprej varovati skladno s standardi varovanja. Za javnost bi morda izgledalo všečno, a na ogljični odtis ne bi vplivalo in v resnici bi bilo hudo zavajanje in populizem.”
Pirc Musarjeva pravi, da helikopterske prevoze redko koristi
“Vem, da se bo vedno našel kdo, ki bo rekel, da je prevoz predsednika s helikopterjem pretiravanje. Sama helikopterske prevoze res zelo redko koristim, trikrat v celotnem mandatu.
Država ima svoje atribute državnosti, med te sodi tudi varovanje najvišjih državnih funkcionarjev. Kot je pojasnila policija, ne gre za privilegij.
Hvala, ker ste prebrali in hvala, če lahko to pojasnilo sprejmete z razumevanjem”, je zaključila svoj zapis.
