Števila glasov na kongresu niso razglasili, pač pa zgolj predsednika stranke. Golob se je članstvu že zahvalil za izkazano zaupanje. Golob je v nagovoru članstvu dejal, da je ponosen na stranko, saj ta deluje s srcem. Ponosen je na skupno prehojeno pot, saj da so dosegli vse, kar so sanjali in si zastavili. Ko so se z zanosom podali na volitve, so namreč vedeli, da nočejo, da se ponovi “tisto, kar imamo”.
Kaj je povedal Golob?
Sanje o svobodni Sloveniji so uresničili, meni. Hkrati pa so se lotili najtežjih sprememb, ki ne bodo vidne v prvem mandatu. “V tem so vidni le manj prijetni deli, ki so zarezali v pravice in tudi privilegije,” je dejal, rezultati pa bodo vidni v naslednjih letih.
Napake v politiki naj ne bi bile dovoljene, a se stanja ne da spremeniti, če ne poskusiš in se iz napak tudi nekaj naučiš in to je tisto, kar po njegovem mnenju dela Svobodo drugačno. Napake so pozitivne, k temu se navsezadnje spodbuja tudi otroke, je prepričan. “Bodimo še mi en velik vrtec, ker vemo, da se moramo iz napak učiti,” je dejal.
V viziji svobodne Slovenije je izpostavil štiri stebre – socialno državo, družbo znanja, gospodarsko uspešnost in razvoj ter varnost in odpornost.
Kaj so izpostavili kot dosežke mandata?
Med dosežki mandata je kot najbolj pomembno izpostavil zdravstveno reformo in ločitev javnega ter zasebnega zdravstva. Pri tem ne gre toliko za novo vizijo kot za logičen zaključek korakov, začetih v tem mandatu. Za zaključek zdravstvene reforme potrebujejo še vsaj dve leti trdega dela, ocenjuje.
Sistem dolgotrajne oskrbe je označil za največji civilizacijski dosežek te vlade, “ker bo poskrbela za tiste, ki sami zase sicer ne bi mogli poskrbeti”. Ko imamo delujočo socialno državo, lahko ustvarjamo novo vrednost v gospodarstvu, je dejal in ob tem izpostavil stabilne makroekonomske kazalce.
Izpostavil je tudi plačno reformo v javnem sektorju, s katero so zaposlenim izkazali spoštovanje, uvedli pa bodo tudi božičnico. Med dosežki je izpostavil tudi krepitev verige znanja in inovacij.
Glede obrambe in varnosti je zagotovil, da bodo vlagali v sistem dvojne rabe. Pri iskanju poti do miru pa je naloga držav, kot je Slovenija, da drugim kaže pot. “In jo kaže,” je sklenil.
Kaj so dejali ostali?
Podpredsednik vlade in stranke ter finančni minister Klemen Boštjančič je v nagovoru spomnil, da je mandat aktualne vlade zaznamovalo več kriz, nastopili so ga namreč ob koncu epidemije, sledile so energetska kriza, inflacija in največja naravna nesreča v zgodovini države.
Vodja poslancev Svobode in predsednica sveta stranke Nataša Avšič Bogovič je izpostavila zlasti delo poslanske skupine največje vladne stranke. Ta je več kot seštevek posameznikov, pač pa ekipa, skupnost, ki deli vrednote, je ocenila. “Nismo vsak dan enotni, razlikujemo se v pogledih, a na koncu po veliko pogovorih najdemo pot, ki ji sledimo – skupno, povezano, enotno,” je dejala.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v govoru ocenila, da lahko v številnih demokratičnih državah opazujemo vzpon ekstremistov z diktatorskimi težnjami. “Odgovornost za ta vzpon pa lahko pripišemo elitistični in vase zavarovani politiki tradicionalnih demokratičnih strank, predvsem žal leve sredine,” je dejala.
