Dogodek Oljka županov – oljka povezovanja, ki je danes potekal v Izoli, odpira prostor za resen razmislek o prihodnosti slovenskega oljkarstva. Organizirata ga Društvo oljkarjev Slovenske Istre (DOSI) in Občina Izola v sodelovanju s strokovnimi inštitucijami, dogodek pa poteka pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Program se je tradicionalno začel s simboličnim obiranjem oljke županov, sledil pa je osrednji dogodek – okrogla miza z naslovom Primorski oljkarji med Brusljem in Ljubljano.
Na njej so sodelovali ključni odločevalci in predstavniki stroke:
- v.d. direktorica direktorata za kmetijstvo Simoba Vrevc.
- predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek,
- direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS mag. Irena Tušar,
- predstavniki občin, oljkarskih društev, svetovalnih služb in raziskovalnih institucij.
Glavna vprašanja razprave:
- Kako oblikovati kmetijsko politiko, ki razume specifike oljkarstva?
- Kako zmanjšati birokratske in sistemske ovire ter zagotoviti dostop do osnovnih sredstev?
- Kako povečati spoštovanje in vrednotenje poklica kmeta?
V Sloveniji je delo kmeta prepogosto marginalizirano, kar močno vpliva na motivacijo mladih za vstop v panogo. V nasprotju s tem v državah, kot je Avstrija, raziskave kažejo, da je poklic kmeta drugi najbolj cenjeni poklic, takoj za zdravniškim. Takšna družbena klima ustvarja okolje, kjer se kmetijstvo razvija in ne izumira.
Letina 2025 – dobra, a ogrožena in še vedno nezadostna
Leto 2025 je bilo za oljkarje izjemno zahtevno, predvsem zaradi vedno bolj razširjene marmorirane smrdljivke, ki povzroča predčasno odpadanje plodičev in s tem zmanjšuje pridelek na nekaterih legah, zlasti na sorti Leccino, ter zaradi nadpovprečne prisotnosti oljčne muhe, ki je na izpostavljenih območjih zaradi ugodnih razmer povzročila dodatno škodo predvsem na plodovih sorte Istrska belica. Kljub težkim razmeram se večinoma pričakuje dobra letina, a žal še vedno ne takšna, da bi dosegli samooskrbo z oljčnim oljem v Sloveniji. Spremljanje dozorevanja oljk, ki se izvaja od leta 2002 v okviru Javne službe v oljkarstvu, kaže na nižjo trdoto plodov. Oljevitost je pri sorti Leccino višja kot v lanskem letu, pri sorti istrska belica pa približno enaka dolgoletnemu povprečju.
To dejstvo znova potrjuje nujnost sistemskih sprememb in konkretnih spodbud, če želimo ohraniti vitalnost te pomembne kmetijske panoge.
Dogodek v Izoli je povezal simboliko, tradicijo in vsebinski dialog ter odprl prostor za iskanje rešitev, ki lahko slovenskemu oljkarstvu zagotovijo prihodnost – tako na lokalni kot evropski ravni.
