Dneva sta namenjena ozaveščanju splošne javnosti o pomenu zdravega vida ter o osebah, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo, so zapisali na spletni strani zveze.
Mednarodne ankete in raziskave izgubo vida uvrščajo med najpogostejše in največje strahove med ljudmi, vid pa je med vsemi čutili tisti, ki ga najpogosteje uporabljajo, se nanj največkrat oprejo in mu tudi najbolj zaupajo, je zapisal član zveze Sebastjan Kamenik.
Skrb za zdravje svojega vida
V poslanici so dodali tudi, da naj se ob svetovnem dnevu vida vsak vpraša, če res naredi vse za zdravje svojega vida, tisti, ki se spopadajo z večjo ali manjšo izgubo vida, pa, če storijo vse, da bi ga ohranili na trenutni ravni.
Kamenik ob dnevu vida opozarja tudi na slabovidne, ki mnogokrat očal sploh ne nosijo, saj jim pri preostanku vida ne pomagajo ali bi nekaterim celo škodila. Ker se tak človek v svojem okolju pogosto giblje samostojno, ga drugi ne zaznajo kot slabovidnega, kar lahko pripelje do neljubih situacij, je dodal.
Mednarodni dan bele palice je leta 1970 razglasila Mednarodna zveza slepih. Bela palica je pripomoček, ki simbolizira osebno neodvisnost slepe ali slabovidne osebe in je hkrati opozorilo drugim, da njen uporabnik ne vidi in ima zato posebne potrebe in pravice, so zapisali na spletni strani zveze.
Večje okvare vida okrog 40.000 oseb
Po ocenah zveze društev slepih in slabovidnih ima pri nas večje okvare vida kar od 30.000 do 40.000 oseb, hude okvare pa med 8000 in 10.000.
