Gre za eno največjih prazgodovinskih arhitektur te vrste v Evropi, ki pomembno spreminja razumevanje zgodnjega obdobja človeške organizacije in gospodarjenja s prostorom. Raziskava, objavljena v eni najuglednejših znanstvenih revij, temelji na kombinaciji zračnega laserskega skeniranja (LiDAR), terenskih raziskav, izkopavanj in geografskih analiz (GIS). Z LiDAR posnetkov površja so arheologi razbrali sledi več kilometrov dolgih kamnitih zidov, ki se postopoma ožajo v lijake in se končujejo pod skalnimi stenami ali naravnimi stopnjami na robovih vrtač.
Do odkritja je prišlo razmeroma po naključju – pri analizi LiDAR podatkov so raziskovalci opazili nenavadne vzorce v krajini, ki so se izkazali za ostanke obsežnih lovskih sistemov. Naknadne terenske raziskave so potrdile, da gre za zapletene suhozidne strukture, zgrajene iz velikih apnenčastih kamnov, široke približno meter in visoke do enega metra.
Ena od raziskovanih pasti je pokazala, da je bila struktura že okoli 3500 let pred sedanjostjo opuščena. Sistem je bil najverjetneje namenjen usmerjanju čred jelenjadi ali druge večje divjadi proti pastem, kjer so živali padle čez rob skalne stopnje in se ujeli v naravne jame spodaj.
Gradnja takšnih sistemov je zahtevala sodelovanje večjega števila ljudi, natančno poznavanje vedenja živali ter sposobnost načrtovanja in koordinacije. Lovski presežki, ki so jih ti sistemi omogočali, so verjetno igrali pomembno vlogo pri skupnostnih obredih, praznovanjih in družbeni povezanosti.
Odkritje tako odpira nova vprašanja o organizaciji prazgodovinskih družb ter njihovi sposobnosti oblikovanja krajine glede na svoje potrebe in znanje. Monumentalne kamnite strukture s Krasa kažejo, da so bile že lovske skupnosti sposobne ustvarjati zapletene infrastrukturne sisteme.
