V noči s sobote, 25. oktobra, na nedeljo, 26. oktobra 2025, bomo prešli nazaj na zimski čas. Natanko ob 3.00 zjutraj se bodo ure premaknile za eno uro nazaj, na 2.00 zjutraj, s čimer se bo uradno končal poletni čas in začel zimski oziroma standardni čas.
Čeprav ta jesenski premik prinaša “dodatno” uro spanca, pa hkrati oživlja stare dileme in razprave: zakaj še vedno izvajamo prakso, ki jo je velika večina Evropejcev želela odpraviti?
Zimski čas 2025 in javna razprava
Pred nekaj leti se je zdelo, da so dnevi premikanja ure šteti. Leta 2018 je Evropska komisija izvedla najuspešnejše javno posvetovanje v zgodovini Unije, v katerem je sodelovalo 4,6 milijona državljanov.
Rezultati so bili nedvoumni: 84 odstotkov vprašanih je podprlo ukinitev te prakse.
Na podlagi volje državljanov je Evropski parlament marca 2019 z veliko večino glasoval za ukinitev sezonskega premikanja ure do leta 2021. Vendar je navdušenje kmalu upadlo. Končna odločitev je obtičala v Svetu EU, kjer se države članice preprosto niso mogle dogovoriti o ključnem vprašanju: ali naj trajno ostanemo na poletnem ali zimskem času? Pomanjkanje soglasja, ki ga je še dodatno zapletel Brexit – ki je ustvaril problem morebitne časovne razlike na otoku Irska – in pandemija COVID-19, ki je spremenila politične prioritete, je celotno pobudo postavila na led, kjer je še danes.
Argumenti proti spreminjanju ure
Prvotni namen uvedbe poletnega časa, ki sega v prvo svetovno vojno in kasneje med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je bil varčevanje z energijo. Ideja je bila, da bi v večernih urah porabili več dnevne svetlobe in s tem zmanjšali porabo električne energije za razsvetljavo. Danes je ta argument skoraj popolnoma zastarel. Sodoben način življenja, energetsko učinkovite naprave in stalna uporaba elektronske opreme naredijo prihranke zanemarljive, študije pa kažejo, da znašajo med 0,5 in 2,5 odstotka, odvisno od geografske lege in podnebja.
Po drugi strani pa se seznam negativnih posledic daljša, v središču pa so zdravstvene težave.
Vpliv premikanja ure dvakrat letno na zdravje in varnost
Strokovnjaki opozarjajo, da premikanje ure dvakrat letno moti našo notranjo biološko uro, znano kot cirkadiani ritem.
To lahko povzroči številne težave:
Motnje spanja: Pomanjkanje spanca, občutek izčrpanosti in zmanjšana produktivnost so pogosti v tednih po spremembi.
Kardiovaskularna tveganja: Številne študije so povezale spomladanski prehod na poletni čas z rahlim, a statistično značilnim povečanjem tveganja za srčni infarkt in možgansko kap.
Duševno zdravje: Jesenska vrnitev na standardni čas in krajši dnevi so povezani s povečano stopnjo diagnoz depresije.
Prometne nesreče: Teden dni po spomladanski spremembi se poveča število prometnih nesreč, kar pripisujejo utrujenosti voznikov.
Večna dilema: poletni ali zimski čas
Prav nezmožnost izbire med stalnim poletnim in stalnim zimskim časom je ustavila celoten proces. Obe možnosti imata svoje prednosti in slabosti.
Stalni poletni čas se sliši mamljivo zaradi daljših in svetlejših večerov skozi vse leto, kar je koristno za aktivnosti na prostem in turizem. Vendar bi to pomenilo izjemno temna zimska jutra. Pri nas bi na primer sonce decembra vzšlo šele okoli 8.30, kar bi bil problem za otroke, ki bi hodili v šolo in začeli delovni dan. Poskus, ki sta ga Irska in Združeno kraljestvo izvedli med letoma 1969 in 1971, ko sta ohranili poletni čas, se je izkazal za zelo nepriljubljenega prav zaradi temnih zimskih juter.
Stalni zimski (standardni) čas strokovnjaki za spanje smatrajo za bolj zdravo možnost, ker je bolj v skladu z naravnim sončnim vzhodom in našim biološkim ritmom. Jutranja svetloba je ključnega pomena za uravnavanje cikla spanja in budnosti. Slabost je seveda, da sonce poleti zaide prej.
Po jesenski spremembi se umrljivost poveča
Zanimivo je, da je obsežna znanstvena študija, izvedena na podatkih iz 16 evropskih držav, prišla do nepričakovanih rezultatov. Pokazala je, da se v dveh tednih po spomladanski spremembi ure skupna umrljivost nekoliko zmanjša, medtem ko se po jesenski spremembi ure, ko pridobimo eno uro spanca, umrljivost nekoliko poveča. To le kaže na to, kako kompleksen je vpliv te spremembe na prebivalstvo.
Medtem ko čakamo na politični dogovor na ravni EU, se praksa spreminjanja časa nadaljuje. Prehod na zimski čas spreminja tudi način obračunavanja električne energije. Elektrika, porabljena od 21.00 do 7.00, se bo obračunavala po nižji tarifi. Čeprav se zdi, da gre za majhno spremembo, sprememba ure ostaja opomnik na kompleksno interakcijo med tradicijo, znanostjo in politiko, ki oblikuje naše vsakdanje življenje.
