Občina Piran, Pomorski muzej, pomorska šola, fakulteta za pomorstvo … vsem tem je Viko Kveder ponujal ladjo, ki se je zapisala v spomin na tisoče ljudi, ki so na njenem krovu praznovali rojstne dneve, se poročali, sestankovali, zabavali, praznovali rojstva svojih otrok in še bi lahko naštevali. Zanjo ni pričakoval denarja, le posvojiti bi jo morali. In zanjo skrbeti. Kot je skrbel sam celih 33 let. Če je stroškom vzdrževanja lahko kos sam, bodo ti za javno ustanovo zagotovo ‘mala malca’, je bil prepričan. A se je očitno motil, saj so vsi potencialni posvojitelji zatrjevali enako: “Saj bi, a sredstev za vzdrževanje nimamo.”
Vztrajnemu kapitanu ni preostalo drugega, kot da pomaha z belo zastavo. Nastal je zapis o bridkem slovesu, ki se je dotaknil mnogih … Med njimi tudi človeka, ki se je odločil priskočiti na pomoč.
Reševanje ladje Laho je bilo hitro in učinkovito
Po objavi v različnih Facebook skupinah, med drugim v tisti, za katero skrbi Marko Alessio Djuričkovič, je slednjemu 15 minut zatem zazvonil telefon.
Marko je na prošnjo klicatelja poklical lastnika ladje, Vika Kvedra, in se zmenil za njen ogled naslednji dan. Vse ostalo je zgodovina, bi lahko rekli. No, manjka samo še podatek, kdo je bil skrivnostni klicatelj. Čeprav je bil skrivnosten le na pol, saj so se govorice o tem, kdo je, hitro razširile. Zdaj jih lahko potrdimo. Človek, ki se je odločil, da bo legendarno ladjo Laho rešil pred uničenjem, je nihče drug kot Boris Popovič.
Po besedah Vika Kvedra je bilo interesentov veliko, a le gospod Popovič je šel takoj v akcijo in svoje namene dostavil črno na belem. Današnji petek tako za ladjo Laho ne pomeni njenega konca, temveč ponovno rojstvo.
33 let na krovu ladje, starejše od Titanika
Ladja Laho je bila zgrajena davnega leta 1903. V Slovenijo je prispela leta 1992, od takrat pa je zanjo skrbel Viko Kveder s svojo ekipo. Po 33 letih trdega dela, boja z mlini na veter v obliki vedno višjih davkov in prispevkov, pandemije in nerazumljivih predpisov, ki ne omogočajo niti preživetja, kaj šele dostojnega zaslužka, je kapitanu zmanjkalo moči.
Ladja je dolga 37 metrov in široka 6,12 metra. Njena maksimalna hitrost je 7 vozlov, poganja pa jo 12-valjni dizelski motor na plinsko olje. Ladja ima poleg strojnice, ladijskega mostu, skladišča, wc-ja in kabin še moderno kuhinjo, opremljeni točilni šank, komforten jedilni salon, bar in pokrito teraso. V primeru nesreče sta na voljo dva reševalna čolna. Posadko ladje vključuje 5 članov, ki jo sestavljajo poveljnik, upravitelj stroja, mornar, kuhar in natakar. Na ladjo se lahko vkrca največ 150 ljudi.
Na remont na Mali Lošinj
Kot nam je potrdil gospod Kveder, bodo ladjo okrog 20. oktobra dostavili na Mali Lošinj, ko bo remont končan, pa nazaj domov. Koliko bo treba zanj odšteti, ni mogoče reči.
“Ne vem, koliko bo znašal letošnji,” je zatrdil.
Vsakoletna registracija takšne ladje ni mačji kašelj. Zneski se namreč gibljejo tudi do šestmestne številke.
Eno leto plačaš 20, drugo 120.000 evrov, je opisal svoje izkušnje.
“Ker ne veš, kaj je pod vodo. Problem je pod vodo, ne nad vodo,” je poudaril.
Za remont najmanj 100.000 evrov
Po njegovi oceni bo letošnji remont znašal okrog 100.000 evrov.
“Najmanj 100.000,” je bil prepričljiv gospod Kveder in dodal: “Zato smo ladjo dali za 1 evro!”
Ob teh gromozanskih zneskih se človek vpraša, kako jim je sploh uspelo toliko let ustvarjati to pomorsko zgodbo, ki se je dotaknila src ljudi po vsej Sloveniji.
“Mi smo delali kot družina, delali smo s srcem in vedno ustvarjali pozitivno nulo,” je bil jasen kapitan.
In kaj bo zdaj nekdanji kapitan?
Zadovoljen, da so dosegli svoj cilj, se veseli zasluženega pokoja.
“Naš cilj je bil, da ladja v kakršni koli obliki ostane tu. To smo dosegli in zato smo veseli,” nam je še dejal Viko Kveder.
O načrtih, ki jih ima z ladjo Laho Boris Popovič, nam zdaj že nekdanji lastnik ladje ni mogel povedati ničesar. Takoj, ko bomo o tem vedeli kaj več, objavimo nadaljevanje zgodbe.
Pomembno je, da bo ladja Laho še naprej privezana prav tam, kjer jo bodo lahko občudovali sprehajalci na portoroški obali – ob pomolu pri nekdanjih skladiščih soli.
