Zakon je vlada predlagala po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar. Posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. Med drugim prinaša dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, saj bo lahko med drugim uporabila tehnična sredstva za fotografiranje in video ter avdio snemanje, če je ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali je podana verjetnost, da bo do take ogroženosti prišlo.
Varnostno tvegano območje na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete ipd., določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, enako velja za ukrep nadzora, ki ga odredita s pisno odredbo praviloma največ za tri mesece. Policija to odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki jo lahko potrdi ali razveljavi.
Pisna odredba direktorja policijske uprave ali generalnega direktorja policije bo potrebna tudi za odreditev racije.
Zakon prinaša možnost policiji, da do ureditve v sistemskem zakonu brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled (ne pa hišne preiskave), če je to neogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Če je treba, lahko policisti vstopijo tudi s silo.
Zakon prinaša tudi višje kazni za nasilništvo, poenostavlja začasni zaseg premoženja in izvršbo na denarne socialne prejemke ter določa ukrepe v primeru mladoletnih roditeljev.
Brezplačna pravna pomoč ne bo več dodeljena tistemu prekrškarju, ki je v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel tako pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan za krivega, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti.
Sprejeti predlog se od prvotnega vladnega razlikuje, saj ga je že v petek precej preoblikoval pristojni odbor DZ. Z danes sprejetimi dopolnili pa so med drugim iz zakona črtali časovno omejitev uporabe nekaterih določb na tri oz. eno leto ter namesto tega določili, da veljajo do ureditve v sistemski zakonodaji. Kot je dejala Andreja Živic (Svoboda), je zadnja verzija zakona bistveno bolj prečiščena in strokovno popravljena.
Poslanci Svobode so na seji poudarjali, da ne gre za zakon proti katerikoli skupnosti, ampak za zakon proti kriminalcem in nasilju. Po besedah Lenarta Žavbija se z njim ureja nekatera vprašanja, ki so bila dolgo spregledana.
Situacija na območju jugovzhodne Slovenije se ni pojavila v zadnjih treh letih, ampak se opozorila, da je treba izboljšati razmere, vrstijo že ves čas obstoja naše države, je opozoril Dean Premik. Po besedah Andreje Rajbenšu je zakon dokaz, da vlada sliši prebivalce jugovzhodne Slovenije in razume njihove probleme.
“Če ne bi ukrepali, bi bilo narobe. Zdaj, ko ukrepamo, ko popravljamo sistem, ki očitno ni več zmožen obvladovati najhujših oblik nasilja, pa se, seveda pričakovano, oglašajo nasprotniki zakona,” je ugotavljala Sandra Gazinkovski. Dodala je, da razume strah Levice, da se gre preveč v smer represije, a da smo danes v realnosti, kjer je določena stopnja represije nujna zaradi zaščite žrtev.
Tudi v SD so predlog zakona podprli. Predrag Baković (SD) pa ga je pospremil z besedo “končno”. Veseli ga, da so končno opredelili problem in se končno iščejo rešitve. Zadovoljen pa je, da so vključeni tudi predlogi in pobude, ki jih je sam skozi leta nizal raznim vladam.
Medtem so v opozicijskih SDS in NSi vladi očitali, da je ukrepala šele po tragičnem dogodku, pred tem pa ni prisluhnila njihovim opozorilom o zaskrbljujočih razmerah v jugovzhodni Sloveniji in je zavračala njihove predloge ukrepov, zavrnila pa je tudi sveženj zakonov, ki so ga predlagali župani regije z izzivi sobivanja z romskim prebivalstvom.
Kritični so bili tudi do postopka sprejemanja zakona. “Takšnega kaosa, kot je bil danes v DZ, še nisem videla,” je ugotavljala Anja Bah Žibert (SDS). Opozorila je, da je glede na prvotno obliko zakona zadnja verzija osiromašena ter da zakon ne vključuje ključnih ukrepov na socialnem področju, poleg tega je izrazila dvom, da se bodo rešitve lahko dejansko izvajale. “Danes smo napovedali podporo zakonu, ne ker dober, ampak ker želimo, da od tega trenutka nimate več izgovorov,” je poudarila Bah Žibert.
Jože Tanko (SDS) je menil, da je nujni postopek, po katerem se zakon obravnava, “odziv na zamujene priložnosti”, pristop koalicije pa da je “odraz kaotičnega stanja v koaliciji”. Opozoril je, da je vsebina obremenjena z velikim nasprotovanjem parlamentarne zakonodajno-pravne službe, kot tudi zunanjih strokovnjakov. Če bo sprožen ustavni spor in bodo zadeve zadržane ali zavržene, pa bo to pomenilo, da bo zakon neuporaben.
“Mislim, da je velika verjetnost, da se bo to zgodilo,” je menil Tanko, ki sicer v zakonu pogreša kar nekaj zadev. Kot je dejal, nad tožilci ni nobenega nadzora, s predlaganim zakonom pa se tudi v ničemer ne zamejuje rokov, ne v tožilskih ne v sodnih postopkih.
Tudi Jožef Horvat (NSi) je ugotavljal, da je med tistim, kar je predsednik vlade Robert Golob obljubil v Novem mestu, in tem, kar je bilo danes sprejeto, velika razlika. Ob tem pa je ugotavljal, da pravzaprav nihče ne ve, kaj bo iz zakona nastalo in kako se bo izvajal. Kot enega ključnih problemov je izpostavil, da nismo vsi enaki pred zakonom. “Moja podpora temu zakonu je zgolj gesta iskrene dobre volje,” je pojasnil. Novelo so sicer podprli vsi prisotni poslanci NSi.
V koalicijski Levici so v predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali, da v nadaljnjem postopku ne bodo sodelovali in jih tudi pri glasovanju ni bilo v dvorani. V poslanski skupini nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov so bili proti zakonu. Zakonu je nasprotoval tudi samostojni poslanec Miha Kordiš.
Golob: Gre za korak k bolj varnemu življenju v Sloveniji za vse
Predsednik vlade Robert Golob je prepričan, da je potrditev Šutarjevega zakona v DZ pomemben korak k bolj varnemu življenju v Sloveniji za vse. “Vprašanje varnosti je edina točka, kjer ni levih in desnih, vsi želimo živeti v varnem okolju, da so naše družine varne in da nekdo za svoja dejanja, predvsem kazniva, tudi odgovarja,” je poudaril.
Šutarjev zakon po njegovih besedah prinaša celovit nabor ukrepov, s katerimi želijo krepiti varnost ljudi in zapirati dolgo odprte vrzeli v sistemu. Policiji daje pooblastila za zaščito življenja in boj proti orožju, pri čemer je vstop v stanovanje ali vozilo dovoljen zgolj takrat, ko obstaja resna in utemeljena ocena, da uporaba orožja ogroža zdravje ali življenje ljudi, opozarja premier in dodaja, da pri tem policija sme izvajati nobene hišne preiskave.
“Jasno sporočilo je: če orožja ne uporabljate in nikogar ne ogrožate, policija ne more vstopiti v vaše stanovanje ali avtomobil,” so Golobove besede navedli v njegovem kabinetu.
Poudarja, da zakon postavlja žrtev nasilja v središče zaščite. “Dolžnost države je zaščititi žrtev, ne nasilnežev, ki izkoriščajo sistem v imenu človekovih pravic,” je poudaril premier. Dodal je, da zakon zato zaostruje pregon nasilništva in odpravlja prakse, zaradi katerih je bila žrtev prepogosto prepuščena sama sebi.
Pomemben del zakona so po njegovih navedbah tudi ukrepi proti bagatelnim krajam in vsakodnevnim zlorabam sistema. Z uvedbo prekrškovnih glob z učinkovito izvršbo postaja odgovornost za dejanja jasna, takšna praksa pa se bo postopoma zmanjševala. “To ni kazen za socialno šibke, temveč zaščita skupnosti pred tistimi, ki pravila izigravajo na škodo vseh,” je poudaril.
Kot je še navedel, poseben poudarek zakon namenja tudi zaščiti mladoletnih mater, ki so prepogosto prisiljene v prezgodnjo materinskost, izključene iz izobraževanja in prikrajšane za dostojno prihodnost. Nova ureditev po njegovih besedah prekinja finančne tokove, ki ne koristijo ne njim ne njihovim otrokom, temveč odraslim članom družine. Otroški dodatek bo tudi v praksi ostal otroku, centri za socialno delo pa bodo poskrbeli, da bo uporabljen v njegovem interesu, je še poudaril.
