Ana: Natečaj za novo pokopališče (v Ankaranu, op. a.) je bila priložnost, da preizkusimo sami sebe. Program je bil zahteven, omejitve lokacije so bile strmina, fliš, ki je zdrsljiv, meje območja obdelave, obenem pa je ponujala prekrasen razgled. K sodelovanju smo povabili arhitekte in skupaj z njimi nadgradili in razvili osnovno zamisel, kako organizirati prostor na strmini … Vsekakor smo želeli zasnovati pokopališče, ki bo preseglo že znano.
Občina je spoštovala odločitev natečajne komisije, se z njo poistovetila in projekt izpeljala. To je bil zadnji projekt občinske infrastrukture. Težave pa so gradnjo spremljale od vsega začetka, gradbena kriza zaradi covida, povečana cena gradnje, zato zamik začetka za leto dni. Občina je vztrajala, ne mislim samo na vodstvo, temveč tudi na krajane. Zagotovo pa je g. Strmčnik prvi župan, ki nam je poslal zahvalno pismo za sodelovanje.
Uroš: Osnovna premisa (urbanizma na obali,op. a.) je zgrešena, in to je: urbanizem naj omogoča in ne določa. To je neoliberalna logika, ki jo je posvojila urbanistična stroka. Urbanizem seveda mora določati. Določa prostorske odnose, s katerimi ščiti šibkejšega v prostoru.
Vso zgodovino je urbanizem določal na primer regulacijske linije, naklon strešin in podobno in prav s tem, ko je to določal, je omogočal razvoj. Prej kot bomo ponovno spoznali te osnove, bolje bo.
Za slovensko obalo je morda rešitev, da se zelene površine, ki obdajajo mesta, pravilno zaščitijo in oblikujejo, ne pa nenadzirano pozidajo.
Ana: Saj bo čez 20 let Koper morda spet otok, ker se bo dvignila morska gladina.
Celoten intervju si lahko preberete tukaj:
Ko bo konec sveta, si želim, da bi bil pokopan na ankaranskem pokopališču
