V iniciativi, ki združuje predstavnike gospodarstva, turizma, obrti in prebivalce obeh strani meje, poudarjajo, da so posledice dolgoletnega zaostajanja pri izgradnji slovenske cestne povezave vse hujše – zlasti v poletnih mesecih, ko prometne konice na mejnih prehodih Plovanija in Dragonja postajajo kronične.
Hrvaška stran vlagala, slovenska še vedno čaka
Na hrvaški strani je bila v zadnjih desetletjih zgrajena sodobna avtocestna povezava Istrski ipsilon (A8/A9), ki povezuje Pulj, zahodno Istro in slovensko mejo. Avtocesto upravlja družba BINA Istra, ki je od leta 1995 na podlagi koncesijske pogodbe v projekt vložila okoli 600 milijonov evrov. Večinski lastnik koncesionarja je francoska skupina Bouygues.
Medtem ko bo kmalu mogoče od Pulja do Plovanije voziti po polnem avtocestnem profilu, se po navedbah iniciative promet na slovenski strani še vedno preliva na stare državne, regionalne in celo lokalne ceste, ki niso bile nikoli načrtovane za takšne prometne obremenitve.
Projekt Koper–Dragonja v administrativnem zastoju
Iniciativa opozarja, da se projekt hitre ceste Koper–Dragonja v Sloveniji pripravlja že več kot 20 let. Kljub temu da postopke vodita Ministrstvo za infrastrukturo in DARS, je projekt še vedno v prostorsko-načrtovalski in administrativni fazi. Trenutno ga obravnavajo tri obalne občine – Koper, Izola in Piran – gradnja pa se še ni začela.
Po njihovih besedah odsotnost sodobne cestne povezave pomeni resno oviro za regionalni razvoj, slabša konkurenčnost turizma, hkrati pa povzroča velike obremenitve za lokalno prebivalstvo.
Okoljski in družbeni vplivi ostajajo neizmerjeni
Posebej izpostavljajo okoljske posledice večurnih kolon v dolini Dragonje in okoliških naseljih, kot so Lucija, Strunjan in Sečovlje. Tisoče vozil v mirovanju ali počasnem premikanju povzroča povečane emisije, hrup in poslabšano kakovost bivanja – pri čemer, kot poudarjajo, okoljskih vplivov še nihče sistematično ni izmeril.
Kaj zahtevajo od slovenske vlade?
Civilna iniciativa od slovenske vlade zahteva:
pospešitev in dokončno realizacijo projekta hitre ceste Koper–Dragonja,
jasno določen časovni okvir od načrtovanja do gradnje,
tesnejše sodelovanje s hrvaškimi institucijami pri skupnem načrtovanju čezmejne prometne infrastrukture.
Prometna aplikacija kot opozorilo
Ker ne vidijo hitrih sistemskih rešitev, napovedujejo tudi razvoj prometne aplikacije, ki bo turistom ponujala alternativne poti mimo doline Dragonje. Aplikacija naj bi bila do poletja 2026 povezana z Google Maps in posredovana avtomobilskim zvezam v Nemčiji, Italiji, Avstriji in Sloveniji.
Hkrati poudarjajo, da za zdaj ne načrtujejo protestnih voženj, saj ne želijo dodatno obremenjevati že tako preobremenjene prometne infrastrukture.
Odprto pismo je bilo poleg slovenski vladi poslano tudi Vladi Republike Hrvaške, veleposlaništvom Francije, lokalnim skupnostim v Istri ter institucijam Evropske unije, saj gre – kot poudarjajo – za resen primer neustrezne prometne povezanosti znotraj skupnega evropskega prostora.
»Istra ni periferija Evrope in ne sme biti prometni slepi rokav,« zaključujejo pobudniki in pričakujejo, da bo Slovenija prepoznala resnost razmer ter ukrepala v interesu prebivalcev, gospodarstva in dobrososedskih odnosov.
