V Tartinijevi hiši v Piranu so minuli teden predstavili italijansko izdajo romana Marea, dela ene najvidnejših sodobnih slovenskih pisateljic, Mirane Likar. Večer je presegel literarno predstavitev in ponudil poglobljen razmislek o spominu, notranji dimenziji posameznika ter o tem, kako se osebne zgodbe prepletajo z burnimi zgodovinskimi okoliščinami prostora, kakršen je Piran.
Predstavitev je povezovala prof. Nives Zudič Antonič, ob avtorici pa so sodelovali prevajalka Darja Betocchi ter predstavnika založbe Qudulibri, Patrizia Dughero in Simone Cuva, ki so osvetlili nastajanje romana, njegov prenos v italijanski jezik ter pomen izdaje za širši čezmejni kulturni prostor.
Roman, ki se je rodil iz zgodb in raziskovanja
Čeprav je roman Marea, ki je izvorno izšel v slovenščini leta 2018 pod naslovom Bibavica, fikcija, je avtorica poudarila, da temelji na dolgotrajnem raziskovalnem procesu in osebnih pripovedi. Zgodba zavestno prepleta resničnost in domišljijo ter črpa iz avtentičnih življenjskih fragmentov, ki so jih oblikovali pogovori, družinski spomini in neposredna pričevanja.
Pri tem se je pisateljica svobodno navdihovala tudi pri resnični osebnosti kiparke Marie Benedetti Back, ki jo je spoznala skozi družinska pripovedovanja, osebna srečanja in dolge pogovore. Lik v romanu tako ni biografski portret, temveč literarna transformacija resnične osebe – človeška, večplastna in čustveno prepričljiva.
Umetnost kot prostor konflikta in tihega upora
V romanu Marea ima umetnost posebno vlogo. Kiparstvo – osrednji izraz protagonistke – ni predstavljeno zgolj kot estetska praksa, temveč kot prostor napetosti med ideologijo, osebnim izrazom in svobodo. Umetniško ustvarjanje postane polje konflikta, v katerem se odražajo družbeni pritiski, pričakovanja sistema in notranje dileme posameznika.
Protagonistka, kiparka na robu uradnih tokov in institucij, uteleša tiho, a vztrajno obliko odpora. Njeno delo ne išče neposrednega spopada, temveč z vztrajnostjo, notranjo integriteto in zvestobo lastni viziji postopoma spodkopava omejitve časa, v katerem živi. Prav v tej zadržani, skoraj nevidni drži se kaže moč umetnosti kot prostora osebne in ustvarjalne svobode.
Roman s tem subtilno napoveduje tudi umetniške in miselne premike, ki bodo v širšem prostoru postali vidni šele v prihajajočih desetletjih. Kiparka tako ne predstavlja le posameznice, temveč simbolno figuro umetnika, ki s svojim delom prehiteva čas in odpira pot novim ustvarjalnim tokovom.
Preplet med Ljubljano in Piranom
Roman spremlja Marijo Rotta Korošec, pripadnico piranske družine, ki se je po drugi svetovni vojni preselila v Ljubljano. V njen svet vstopi mladi glasbenik Elia, navdušen nad življenjem in delom piranskega skladatelja Giuseppeja Tartinija. Njuno srečanje sproži niz spominov, razmislekov in notranjih premikov, v katerih se prepletajo osebna zgodovina, umetnost, politika in vprašanja identitete.
Morje, glasba in spomin v romanu delujejo kot simboli nenehnega gibanja – tako kot plima, ki prihaja in odhaja, a za seboj vedno pušča sled.
Piran kot resničen in metaforičen prostor
Piran v romanu Marea ni zgolj kulisa dogajanja, temveč nosilec pomenov. Njegova zgodovina, zaznamovana z eksodusom, pritiski in negotovostmi povojnega časa, postane ozadje za razmislek o izgubi, pripadnosti in notranji svobodi.
Avtorica mesto gradi kot mozaik drobnih pripovednih »kamenčkov« – fragmentov spomina, osebnih usod in simbolnih podob, ki se združujejo v širšo, človeško in verodostojno sliko prostora. Piran tako deluje hkrati kot realen kraj in kot metafora notranjega sveta protagonistov.
Prevajalski izziv in natančnost
Prevajalka Betocchi je na predstavitvi poudarila, da je bil prenos romana v italijanščino zahteven in izjemno natančen proces, a hkrati delo, ki jo je povsem prevzelo. Prevod ni zahteval le jezikovne občutljivosti, temveč tudi poglobljeno raziskovanje.
Pri delu je posegla po arhivih, se posvetovala s strokovnjaki in zgodovinskimi viri, da bi lahko ustrezno prenesla jezikovne, pesniške, kulturne in celo numizmatične reference, ki se pojavljajo v besedilu. Prav ta skrb za podrobnosti daje italijanski izdaji dodatno težo in verodostojnost.
Pogumna uredniška odločitev v simbolnem letu
Urednika Dughero in Cuva sta poudarila, da izdaja romana Marea v italijanščini pomeni pogumno, a nujno uredniško odločitev, še posebej v letu, ki ga zaznamujejo dogodki Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
V času intenzivnega kulturnega dogajanja sta se odločila zaupati kakovosti besedila in prevoda ter roman približati italijanskemu bralstvu še v tekočem letu – kot simbolno darilo in kot prispevek k poglobljenemu dialogu o skupni zgodovini in identiteti obmejnega prostora.
Od literature k likovni umetnosti
Čeprav je lik v romanu plod literarne domišljije, je resnična osebnost Marie Benedetti Back kmalu stopila v ospredje tudi v resničnem svetu. Njeno življenje in ustvarjalni opus so predstavili na razstavi La luce prende forma (Svetloba dobi obliko).
Razstava, ki je prav tako na ogled v Tartinijevi hiši, ponuja dragocen vpogled v kiparkino delo in dodatno osvetli umetniški in človeški kontekst, iz katerega je zrasla tudi literarna pripoved romana Marea.
