Zadnje dni po spletu kroži veliko »fotografij« in »videov« iz 𝗞𝗮𝗺𝗰̌𝗮𝘁𝗸𝗲, 𝗸𝗷𝗲𝗿 𝗷𝗲 𝘃 𝗻𝗲𝗸𝗮𝗷 𝗱𝗻𝗲𝗵 𝘇𝗮𝗽𝗮𝗱𝗹𝗼 𝘃𝗲𝗰̌ 𝗸𝗼𝘁 𝟭𝟳𝟬 𝗰𝗺 𝘀𝗻𝗲𝗴𝗮, lokalno verjetno še precej več.
Za primerjavo so pri Meteoinfo Slovenija navedli 𝗹𝗲𝘁o 𝟭𝟵𝟱𝟮, ko smo v Sloveniji doživeli izjemen dogodek – v 𝗟𝗷𝘂𝗯𝗹𝗷𝗮𝗻𝗶 𝘇𝗮𝗽𝗮𝗱𝗹𝗼 𝟭𝟰𝟲 𝗰𝗺 𝘀𝗻𝗲𝗴𝗮, v Žireh 176 cm, na Bledu 180 cm, v Bovcu 188 cm, v Stari Fužini v Bohinjski dolini 263 cm, v Lokvah na Trnovski planoti 280 cm, pri izviru Soče pa kar 295 cm. To še danes velja za zgodovinski rekord, ki se zaradi globalnega segrevanja najverjetneje nikdar več ne bo ponovil.
Prav zato, ker gre za redke dogodke, se po njihovem navajanju pustimo hitreje zavesti s »posnetki«, generiranimi z 𝗨𝗜.
Kot je zapisal Trampuž, lahko k𝗹𝗷𝘂𝗯 𝘁𝗲𝗺𝘂 𝗽𝗼𝘇𝗼𝗿𝗻𝗼 𝗼𝗸𝗼 𝘀̌𝗲 𝘃𝗲𝗱𝗻𝗼 𝘇𝗮𝘇𝗻𝗮 𝗻𝗲𝗸𝗮𝘁𝗲𝗿𝗲 𝘇𝗻𝗮𝗰̌𝗶𝗹𝗻𝗲 𝗨𝗜 𝗮𝗿𝘁𝗲𝗳𝗮𝗸𝘁𝗲:
▸ 𝗣𝗼𝘀𝗻𝗲𝘁𝗸𝗶 𝘀𝗲 𝗻𝗮𝗺 𝘇𝗱𝗶𝗷𝗼 𝘀𝗸𝗼𝗿𝗮𝗷 𝗻𝗲𝘃𝗲𝗿𝗷𝗲𝘁𝗻𝗶 – kadar instinkt opozori na dvom, se prepričajmo o avtentičnosti.
▸ 𝗣𝗼𝘇𝗼𝗿𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗻𝗮 𝗱𝗲𝘁𝗮𝗷𝗹𝗲 𝗻𝗮 »𝗽𝗼𝘀𝗻𝗲𝘁𝗸𝗶𝗵« – nenavadne oblike, popačenja in nekonsistence (npr. okenske prečke, stopnice se nelogično zaključijo, nenavadno oblikovani avtomobili ali stavbe, nelogično napeljani kabli na daljnovodih, nenavadna oblika človeškega ali živalskega telesa ipd.).
▸ 𝗙𝗶𝘇𝗶𝗸𝗮𝗹𝗻𝗮 𝗻𝗲𝗹𝗼𝗴𝗶𝗰̌𝗻𝗼𝘀𝘁 – UI modeli ne razumejo fizike; gibanje in teža pogosto nimajo smisla (npr. otroci se sankajo po vrhu ogromnega snežnega zameta, kjer bi se rahel sneg v resnici pod težo ljudi globoko ugreznil; snežni zameti so razporejeni nelogično, njihova tekstura ni gladka ampak je videti kot naplužen sneg; nenaravno gibanje ljudi ali drugih objektov.)
▸ 𝗡𝗲𝗻𝗮𝘃𝗮𝗱𝗲𝗻 𝘃𝗶𝘇𝘂𝗮𝗹𝗻𝗶 𝘀̌𝘂𝗺 𝗮𝗹𝗶 𝗺𝗶𝗴𝗲𝘁𝗮𝗻𝗷𝗲 – rahlo, stalno premikanje vseh detajlov, čeprav kamera miruje.
▸ 𝗡𝗲𝗻𝗮𝗿𝗮𝘃𝗲𝗻 »𝗺𝗼𝘁𝗶𝗼𝗻 𝗯𝗹𝘂𝗿« – pri resničnih posnetkih se hitro premikajoči objekti in okončine naravno zameglijo, medtem ko je pri UI videih zameglitev nekonsistentna, nenaravna in se vizualno preliva oz. spreminja obliko (t.i. »AI morphing«).
▸ 𝗣𝗿𝗲𝘃𝗲𝗰̌ 𝗶𝗱𝗲𝗮𝗹𝗻𝗶 𝗸𝗮𝗱𝗿𝗶 – popolna osvetlitev, dramatične kompozicije in estetska dovršenost, ki je pri naključnih vremenskih posnetkih redka; vendar pa zgolj to ne more biti dokaz o nepristosti posnetka.
▸ 𝗣𝗹𝗮𝘀𝘁𝗶𝗰̌𝗲𝗻, 𝘀𝗽𝗼𝗹𝗶𝗿𝗮𝗻 𝘃𝗶𝗱𝗲𝘇 – objekti, obrazi in celotni »posnetki« delujejo preveč gladki, brez drobnih nepravilnosti v teksturi, umazanije ali naključnih poškodb.
▸ 𝗭𝗲𝗹𝗼 𝗸𝗿𝗮𝘁𝗸𝗶 𝘃𝗶𝗱𝗲𝗶 – pogosto le nekaj sekund, čeprav ta tehnološka omejitev z razvojem izginja.
▸ 𝗡𝗲𝗷𝗮𝘀𝗲𝗻 𝗮𝗹𝗶 𝗻𝗲𝗼𝗯𝘀𝘁𝗼𝗷𝗲𝗰̌ 𝘃𝗶𝗿 – brez podatkov o avtorju, lokaciji, datumu ali izvirnem mediju.
Priložili so materialih, kjer so označeni detajli, ki razkrivajo, da gre za 𝘂𝗺𝗲𝘁𝗻𝗼 𝗴𝗲𝗻𝗲𝗿𝗶𝗿𝗮𝗻𝗲 𝗽𝗼𝗱𝗼𝗯𝗲, ne pa za resnične posnetke.
Na spodnji povezavi pa si lahko pogledate realne posnetke iz Kamčatke:
https://youtu.be/5dsv93AfVrY?si=Q0LReFiFPgPImgRH
