Med novoletnim veseljačenjem je žensko na balkonu hiše na Parecagu v ramo zadela krogla. Mladi fantje so s pirotehničnimi raketami dobesedno napadli stanovanjske bloke v koprskem naselju Markovec. Z divjo vožnjo skuterjev ogrožajo sebe, pešce in druge udeležence v prometu. Za zabavo in dokazovanje moči zažigajo smetnjake, praznijo gasilske aparate, razbijajo koše za smeti in prometne znake, čečkajo ter na različne načine mažejo pročelja hiš, zasebne in javne površine, izzivajo in sprožajo fizične obračune med vrstniki. Namesto da bi bilo teh pojavov vse manj, jih je vse več, in to utemeljeno skrbi javnost.
Seveda so našteti dogodki zgolj uvod v nekaj precej bolj zloveščega. Nasilje se ne začne z napadom na Gazo, Venezuelo ali Grenlandijo. Nasilen je že tisti fantič, ki prevrne prometni znak, razbije avtomat s pijačami pri športni dvorani in prižge plamen v smetnjaku. Ravnatelj ene od koprskih osnovnih šol nam je zaupal, da so pred nekaj leti v omarici enega od učencev našli kilogram dinamita.
Nekje v Sloveniji je dijak porezal dijakinjo po obrazu in telesu. Sem ter tja v šolah odkrijejo pri učencih tudi kak nož, a za to sploh ne izvemo. Izvedeli pa smo, da so v prejšnjih mesecih nepridipravi na železniške tire nastavljali resne ovire, ki bi lahko pripeljale do tragedij, kakršna se je zgodila v Španiji.
AGENCIJA ZA PRETEPE
Da so na vsaki šoli primeri medvrstniškega nasilja, v glavnem ostaja skrito dejstvo. Le v določenih primerih podobni dogodki zbežijo v javnost. Denimo precej izstopajoč izolski primer, v katerem so šolarji ustanovili kar Agencijo za pretepe. Ta inovativna oblika podjetniškega nasilja je nastala zato, da je skupina posebej »brihtnih« in nad nasiljem navdušenih fantov spodbujala pretepe med vrstniki, jih snemala in posnetke objavljala. Danes namreč pretep brez posnetka nima več smisla.
Kdo vse jih je »fasal«, kako se je ta zgodba končala in ali se je sploh končala, ne vemo. Nam, običajnim smrtnikom, je zgolj vzelo sapo spoznanje, kam vse lahko pelje bujna domišljija, če vidi edini izhod in edini smisel v nasilju. Da je nasilje nujna in ključna sestavina današnjega časa, pa se mladina vsak dan sproti uči iz filmov, s spleta in iz dnevnih poročil številnih medijev.
Četudi sploh ne bi gledali filmov ali uporabljali družbenih omrežij in bi zgolj poslušali vodilne politike v svetu in doma ali njihove podpornike v vsaki slovenski vasi, če bi gledali samo primere v določenih (preštevilnih) družinah in domačih soseskah, bi hitro dobili vtis, da je mogoče vse doseči samo na en način – s takim ali drugačnim nasiljem.
Od naštetih primerov do resnejših tragedij po šolah (ali iztirjenja vlaka) je manj kot korak. Zato nas ne bo presenetilo, če se bo že naslednji teden, mesec ali leto zgodilo nekaj, česar si ne želimo.
PERMISIVNA VZGOJA IN POLICISTI – BREZZOBI TIGRI
Razlogov, zakaj prihaja do teh pojavov, je veliko. Šolniki in policisti krivijo starše in njihovo permisivno vzgojo ter pedagoško nezrelost. Starši krivijo neučinkovito policijo in odsotno politiko lokalnih skupnosti. Politiki, sociologi in klinični psihologi razloge iščejo v ekonomskih stiskah staršev, ki nimajo časa za življenje in vzgojo otrok. Ti tako ostajajo vse bolj prepuščeni ulici in vzgoji vrstniških skupin, v katerih se znajdejo. Vzgoja ulice pa je neizprosna vzgoja konflikta, moči in nasilja.
Neimenovana učiteljica je dejala, da so za takšno obnašanje mladostnikov najbolj krivi starši, ki pomanjkanje odnosa in razumevanja vzgoje nadomeščajo s tem, da otrokom dovolijo in dajo vse. »Če jim je všeč pokanje s prijatelji, jim ga pač dovolijo in jim celo kupijo pokalice. Ko pridejo ti starši v šolo in se pogovarjamo o prepovedi pirotehničnih sredstev, se nekateri zaščitniško uprejo, češ da je bilo pokanje od nekdaj, da so to vedno počeli, njihovi otroci pa da odgovorno ravnajo s pirotehniko in da jim tega veselja ne morejo vzeti.«
Potuha in takšno razmišljanje staršev sta seveda prvi razlog za vse, kar se nato razvije v nenadzorovanem mladostniškem okolju. Res je, da so otroci vedno radi pokali. To pa še ni razlog, da mora slaba navada ostati za vedno. Ne drži niti, da je bilo v preteklosti toliko nasilja, kot ga srečujemo danes. V naši mladosti si nihče ni upal tako norčevati iz policistov, kot to počne del mladih danes.
Na družbenih omrežjih se postavljajo s posnetki, kako divjajo s skuterji ob policijskem avtu, jih izzivajo z vožnjo po enem kolesu, mečejo kamne ali druge predmete na policijsko postajo in nato zbežijo. Skratka, iz policistov se norčujejo. Kaj takega nam pred 50 in več leti niti na kraj pameti ni prišlo.
Če policisti kdaj trše privijejo kakega takega objestneža, jih nato hudo slišijo od pretirano zaščitniških staršev, ki si hitro pomagajo z odvetniki. Očitno že šolarčki vedo, da so policisti brezzobi tigri, ki jim ne morejo hudega, oni pa so filmski junaki, saj jih na družbenih omrežjih občuduje njihova družba.
POLICISTI MLADOLETNIKOV NE KAZNUJEJO
Ko smo policiste Policijske uprave Koper vprašali, kaj bi morala družba storiti, da bi omejili vse bolj skrb vzbujajoče nasilje v javnem prostoru, nam predstavnik za stike z javnostmi David Tušek konkretnega odgovora ni dal. Pojasnil je, da gre za vprašanje zakonodajne veje oblasti in da se policija v to ne more vmešavati. Dodal je, da se policisti vedno odzovejo na prejeta obvestila o kršitvah ali vandalizmu.
Od 1. novembra 2025 do 5. januarja letos so na območju Policijske uprave Koper zasegli 2609 kosov pirotehnike. Od 1. decembra lani do 14. januarja letos so ugotovili 34 kršitev zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, leto prej jih je bilo 14. Od tega so 25 kršitev zagrešili mladoletniki. Obravnavali so tudi nekaj primerov poškodovanja premoženja z manjšo premoženjsko škodo. Potrdili so, da še obravnavajo primer poškodovanja avtomobila v garaži s pirotehničnim sredstvom.
Niso pa pojasnili navedb iz Primorskih novic, da so nepridipravi istega dne petardo odvrgli tako na avtomobil koprskega redarstva kot na vrata njihovih pisarn. Šlo je torej za premišljen in usklajen napad na organ oblasti, ki bi lahko povzročil tudi hujše posledice, ne le materialno škodo. Prav tako še preiskujejo primer streljanja s strelnim orožjem na Parecagu in napade s pirotehničnimi sredstvi na bloke na Markovcu. Ko bo preiskava končana, bodo o tem obvestili javnost.
Če bodo storilci identificirani in bodo mladoletni, bodo o njih odločali sodniki, saj policisti pri mladoletnikih nimajo pristojnosti. Kakšne bi bile kazni, nismo izvedeli, ker podobno objestnega primera doslej še ni bilo. V Centru za socialno delo Koper so predvideli možnost vzgojnega ukrepa, po katerem bi mladi kazen lahko odslužili z dobrodelnim delom v javno korist. Ta predlog so posredovali sodstvu.
Zakonodaja je očitno še najmanj, kar skrbi vandale, ki se ne zmenijo za odzive javnosti in pristojnih organov. Zato je pedagog in nekdanji ravnatelj Osnovne šole Koper ter Osnovne šole Vojke Šmuc v Izoli Anton Baloh ocenil, da bi bila med vsemi ukrepi najhitrejša in najučinkovitejša kazen za starše. Če bi morali plačati denimo 500 evrov globe zaradi kršitve zakona o pirotehniki, bi morda drugače razmislili, kako se bodo pogovarjali s svojimi razbijaško razpoloženimi otroki.
Baloh je precejšen del krivde zvrnil tudi na lokalne skupnosti. Če starši ne odigrajo svoje vloge, bi morale zanjo toliko bolj poskrbeti občine. A te se s problemom vandalizma, zažiganja, packanja po javnih in zasebnih površinah ter drugih oblik nasilja ukvarjajo premalo ali sploh ne.
KOPRSKA IN KRANJSKA OBČINA STA POZVALI VLADO
Pretirano nasilje v koprski in kranjski občini – pa ne le tam – je spodbudilo župana Aleša Bržana in Matjaža Rakovca, da sta 13. januarja vlado pozvala k nujni spremembi zakonodaje. Predlagata spremembo zakona o prekrških, ki bi predvidela odgovornost staršev v primeru opustitve dolžne skrbi nad otrokom ali mladoletnikom, možnost izreka globe ter ukrep dela v korist humanitarnih organizacij, lokalnih skupnosti ali javnih zavodov.
Aleš Bržan: Potrebujemo spremembo zakonodaje, ki bo omejila prodajo pirotehnike
Spremenila bi tudi obligacijski zakonik, v katerem naj bo jasnejša opredelitev odškodninske odgovornosti staršev za škodo, ki jo povzročijo mladoletni otroci. Zahtevata še spremembo zakona o varstvu javnega reda in miru, da bi strožje sankcionirali kršitve ter omogočili izrek obveznih vzgojnih, svetovalnih ali preventivnih ukrepov.
Župana sta predlagala tudi zaostritev zakona o pirotehničnih sredstvih. Med ukrepi navajata popolno prepoved prodaje pirotehnike mladoletnikom, prepoved prodaje, posedovanja in uporabe pirotehnike za zabavo, izjeme pa bi veljale zgolj za poklicne izvajalce ognjemetov ob posebnih dovoljenjih. Zavzemata se še za znatno skrajšanje dovoljenega časovnega obdobja uporabe, višje kazni ter dodatno odgovornost staršev za kršitve mladoletnikov. Poleg tega omenjata tudi obvezne preventivne programe za družine z visokim tveganjem in jasnejšo razmejitev odgovornosti posameznih institucij.
»Lokalna skupnost brez spremenjene zakonodaje lahko naredi zelo malo. Zato smo vladi poslali poziv. Brez večje odgovornosti staršev in brez strožjih ukrepov na področju pirotehničnih sredstev ni mogoče učinkovito omejiti naraščajočih oblik mladoletniškega nasilja, mladostniškega kriminala, vandalizma in ogrožanja varnosti, ki smo jim bili priča ob novem letu,« so nam odgovorili iz koprske občine.
KOALICIJA PREDLAGALA POPOLNO PREPOVED PIROTEHNIKE
Teden dni kasneje, 20. januarja, so tri koalicijske stranke v državni zbor vložile zakonski predlog za popolno prepoved prodaje in uporabe pirotehnike za fizične osebe. Majhen problem je v tem, ker v stranki Svoboda še niso povsem prepričani, ali naj bi prepoved veljala tudi za pirotehnične izdelke kategorije F1, ki naj ne bi bili tako nevarni in hrupni ter jih predpisi EU dovoljujejo.
Koalicija bi s predlogom novele zakona o eksplozivnih in pirotehničnih izdelkih uvedla splošno prepoved prodaje, preprodaje, nakupa, posedovanja in uporabe pirotehničnih izdelkov za fizične osebe brez izjeme. V praksi se je namreč pokazalo, da zgolj delne omejitve ne omogočajo učinkovitega nadzora, tudi manj nevarni izdelki pa so se izkazali za tvegane. Prepovedali bi tudi spletno prodajo in oglaševanje teh sredstev za posameznike.
»Zakon bi omogočil varnejše, dostojnejše in okolju prijaznejše oblike praznovanja, ki ne temeljijo na hrupu, strahu in poškodbah. S tem bi pokazali družbeno odgovornost,« je poudarila piranska poslanka Meira Hot (SD), prva podpisana pod zakonski predlog.
PIROTEHNIKA JE LE VRH LEDENE GORE NASILJA
Pirotehnika je le delček vseh vrst nasilja, ki ga vse pogosteje srečujemo v družbi in si ga privoščijo posamezniki na račun drugih. Pokanja ni mogoče skriti. Takšno nasilje nad okoljem nekatere prevzame, čeprav ima številne negativne posledice: povzroča požare, poškoduje javno in zasebno premoženje, škoduje okolju, povzroča nepopravljive posledice za človeško telo in zdravje ter negativno vpliva na živali.
Družbeno problematične so tudi druge oblike objestnega vandalskega uničevanja – od prometnih znakov do smetnjakov, od uličnih svetil do javnih klopi, izložb in avtomatov s pijačami ter hrano. Vse bolj mračno podobo okolja ustvarja tudi nezadržno packanje, pisanje in risanje grafitov, čačk ter domnevnih poslikav samooklicanih umetnikov, ki neusmiljeno kazijo urbano okolje.
Obstajajo še številne druge oblike nasilja, ki se dogajajo zgolj zato, ker se nekdo v določenem okolju počuti dovolj močnega in ker je družba vse bolj neodzivna ter neučinkovita pri postavljanju meja. Nekatere oblike nasilja so si celo nadele oznako »subkultura« in se tako upirajo pregonu. Tak primer so grafitarji, med katerimi prevladuje logika, da imajo pravico do delovanja, saj naj bi šlo za kulturno izražanje.
Grafiti so pripeljali pojmovanje nasilja do absurda, da je namreč nasilno in nezakonito barvanje, pisanje in čečkanje vseh vrst v resnici kulturno izražanje. Če je tako, potem sta tudi pokanje in pretepanje obliki izražanja. Samo še zmeniti se moramo, za kakšno vrsto kulturnega izražanja gre in ali naj ga prepustimo prosti volji kar počez.
