Dela že potekajo na vseh zadrževalnikih in bodo po napovedih zaključena še pred poletjem. Skupna vrednost naložbe znaša 3,6 milijona evrov, so zapisali na spletni strani Občine Izola.
Največji od skupno šestih zadrževalnikov nastaja na območju Rikorvo 2. Najvišji nasip bo visok nekaj več kot štiri metre, ob največji količini vode pa bo poplavljena površina obsegala skoraj 18.000 kvadratnih metrov.
Več zadrževalnikov na različnih lokacijah
Na območju Morer, pod hitro cesto Koper–Izola, je predvidena gradnja suhega zadrževalnika s prostornino 8420 kubičnih metrov. Nad hitro cesto bo zgrajen zadrževalnik s prostornino 7320 kubičnih metrov, na območju Rikorvo 1, ki meji na Rikorvo 2, pa zadrževalnik s prostornino 5000 kubičnih metrov. Na območju Rikorvo 1 pod hitro cesto sta načrtovana še dva zaporedna zadrževalnika s prostornino 11.000 in 3000 kubičnih metrov.
Kaj je suhi zadrževalnik?
Suhi zadrževalnik je namenjen začasnemu zadrževanju meteorne vode na kmetijskih ali drugih odprtih površinah. Zadržano vodo nato nadzorovano spuščajo v vodotoke, s čimer se dolvodno zniža gladina vode in izboljša poplavna varnost nižje ležečih območij.
Izolska občina si za celovito poplavno varnost prizadeva na več ravneh. Izdelana je bila študija, ki predvideva ukrepe za zaščito mesta pred plimovanjem morja in močnimi nalivi, a ti ukrepi pomenijo tudi velik finančni zalogaj, so na občini opozorili ob nedavnem obisku vlade v regiji.
Visoki stroški celovite rešitve
Po ocenah izpred skoraj dveh let bi celovita rešitev, ki vključuje gradnjo ločenega kanalizacijskega sistema, zahtevala skoraj 10 milijonov evrov. Sistem z ločeno fekalno in meteorno kanalizacijo ter več rekonstrukcijami v starem mestnem jedru in črpališčem pri ladjedelnici bi bil ob današnjih cenah po mnenju občine verjetno še dražji.
Odločitev je zdaj v rokah države
Po prepričanju Občine Izola je naslednja poteza na strani države. Izolski župan Milan Bogatič je ob vladnem obisku na srečanju z gospodarstveniki v Lipici prejel zagotovila okoljskega ministra Bojana Kumra in državnega sekretarja na ministrstvu za naravne vire Mirana Gajška, da se aktivnosti na tem področju nadaljujejo.
