Levica je v državni zbor vložila predlog za spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim želi zagotoviti enako število prostih dni vsako leto. Bistvo predlagane rešitve je preprosto: kadar praznik pade na soboto ali nedeljo, bi se prost dan prenesel na naslednji delovni dan.
Po mnenju predlagateljev je sedanja ureditev nepravična, saj je število prostih dni odvisno od koledarja. Tako se v posameznih letih zgodi, da imajo zaposleni občutno manj prostih dni kot v drugih. Kot primer navajajo letošnje leto, ko kulturni praznik, 8. februar, pade na nedeljo, kar pomeni, da praznik sicer obeležujemo, prostega dne pa ni.
V Levici zato predlagajo, da se v takih primerih prost dan avtomatično prenese. Po njihovem gre za preprosto in pošteno pravilo, ki preprečuje, da bi se dela prost dan »izgubil« zgolj zaradi razporeditve v koledarju.
Prvopodpisani pod predlogom, poslanec Milan Jakopovič, ob tem poudarja, da mora imeti vsakdo vsako leto enako količino časa za počitek. Po njegovih besedah prost dan ne bi smel biti odvisen od naključja, temveč zagotovljen sistemsko.
V Levici ocenjujejo, da bi takšna ureditev prinesla večjo predvidljivost tako za zaposlene kot za delodajalce, hkrati pa tudi večjo pravičnost pri razporejanju prostega časa. Podoben sistem prenosa praznikov že poznajo v več evropskih državah, med njimi v Luksemburgu, Belgiji, na Irskem, Poljskem in v Španiji.
Zakon o praznikih in dela prostih dnevih trenutno določa 14 državnih praznikov, od katerih je devet dela prostih dni, ter še šest dodatnih dela prostih dni, ki niso državni prazniki. Razlike med leti so precejšnje: lani je bilo denimo deset dela prostih dni, ki niso padli na konec tedna, letos pa jih je le sedem.
Predlog zakonske spremembe so v Levici vložili danes. Če bo sprejet, bi se nova ureditev začela uporabljati 1. januarja 2027. To bi v praksi pomenilo, da bi bil denimo 2. januar 2027, ki pade na soboto, kot dela prost dan prenesen na ponedeljek, 4. januarja.
