Z današnjim dnem je v veljavi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov – prvi samostojni sistemski zakon na tem področju, na katerega so pristojni čakali skoraj 15 let. Nova ureditev prinaša hitrejše sodne postopke, bolj individualiziran pristop k obravnavi mladoletnikov ter vzpostavitev pilotnega centra za mladoletnike.
Hitrejši postopki in specializirano sodstvo
Zakon med drugim uvaja posebnega sodnika za mladoletnike ter prednostno obravnavo postopkov, povezanih z mladoletnimi storilci. Cilj je bistveno skrajšati trajanje postopkov, ki danes v povprečju trajajo skoraj leto in pol.
Podatki policije kažejo, da mladoletniška kriminaliteta narašča: s približno 1230 obravnavanih kaznivih dejanj leta 2020 na skoraj 1750 primerov v zadnjem obdobju. Analiza Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je pokazala, da več kot 70 odstotkov postopkov traja dlje kot leto in pol, kar strokovnjaki ocenjujejo kot predolgo. Novi zakon naj bi trajanje postopkov vsaj prepolovil.
Po mnenju strokovnjakov z Inštituta za kriminologijo se v zadnjih letih povečuje predvsem število blažjih oblik nasilja, kot so nasilništvo, lahke telesne poškodbe in grožnje. Razlogi za takšna dejanja so različni – od preizkušanja meja do izraza osebnih stisk – zato je ključnega pomena individualna obravnava.
Individualne ocene in interdisciplinarni pristop
Eden ključnih ukrepov nove zakonodaje je zgodnja priprava individualne ocene mladoletnika. Ta bo državnemu tožilcu in sodišču omogočila strokovno podlago za odločanje, prilagojeno potrebam posameznika.
V ta namen zakon predvideva ustanovitev centra za mladoletnike, ki bo deloval v okviru javnega zavoda Hiša za otroke. Center bo z interdisciplinarnim pristopom pripravljal ocene za kompleksnejše primere in predlagal programe obravnave. Pri pripravi ocen bodo sodelovali strokovnjaki različnih področij.
Za vzpostavitev centra in njegovo dvoletno pilotno delovanje je predvidenih približno 1,8 milijona evrov evropskih sredstev. Center naj bi letno pripravil med 60 in 80 individualnih ocen.
Hiter odziv države kot ključni cilj
Strokovnjaki poudarjajo, da mora država na kaznivo dejanje mladoletnika reagirati hitro. Dolgotrajni postopki namreč zmanjšujejo vzgojni učinek sankcij. Če denimo 14-letnik dočaka sodno odločitev šele pri polnoletnosti, mine pomembno razvojno obdobje brez ustreznega odziva sistema.
Zakon ohranja starost 14 let kot mejo kazenske odgovornosti ter uvaja razširjen nabor sankcij. Rok za izbris vzgojnih ukrepov iz evidence se podaljšuje z enega na dve leti, vzgojni ukrepi pa bodo ob ponavljajočih se kaznivih dejanjih lahko trajali dlje – namesto dosedanjih treh let tudi do štiri ali pet let.
Reintegracija namesto prevzgoje
Novosti vključujejo tudi preimenovanje dosedanjega prevzgojnega doma v reintegracijski dom za mlade, kjer želijo zagotoviti bolj celovito in interdisciplinarno obravnavo ter lažjo ponovno vključitev mladih v družbo.
Zakon nadgrajuje tudi skupno usposabljanje strokovnjakov, ki sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov, s čimer želijo zagotoviti bolj usklajeno in učinkovito delo vseh institucij.
Uporaba zakona je predvidena od leta 2027, pristojni pa poudarjajo, da predstavlja pomemben korak k sodobnejši, hitrejši in bolj podporni obravnavi mladoletnikov v kazenskih postopkih.
