V živo smo na preštevilnih soočenjih spremljali degradacijo politike in njenih predstavnikov. Naposlušali in nagledali smo se postanih floskul, praznih obljub, preštevilnih obtoževanj ter namerno ali nenamerno izrečenih laži. Dobili smo dovolj dokaznega materiala, da smo sprejeli preprost sklep: politika nas ne zanima več. Posebej ne takšna, kakršno prakticirajo politiki različnih barv. Bolje rečeno – politikanti, ki jih zanima le lastna reprodukcija. Ostati v orbiti. Zato ni bilo težko sprejeti sklepa, da so vsi enaki, vsi na nek način pokvarjeni, vsem pa je pred očmi le en cilj: zavarovanje lastnih koristi. Bolelo nas je predvsem podcenjevanje nas, ki jih volimo. Kot da smo včeraj odprli oči in nam lahko prodajo vsako neumnost.
To, da nam nekateri popolnoma resno prodajajo zgodbo o tem, kako so nam nekaj dali, nekaj zgradili, nekaj podarili in dvignili, je nesramnost brez primere. Vse to so naredili z našim denarjem. Z našim plačevanjem davkov in prispevkov. Vi ste le razdelili. Jasno? Kot bi razdelili humanitarno pomoč. Ničesar niste vzeli iz svojih žepov. Enako velja za vse tiste, ki razglašajo apokalipso in konec suverene države, si izmišljujejo podatke, strašijo s prihodnostjo in obljubljajo, kaj bodo delali drugače. Delali ste – in morda spet boste – z našim denarjem. Z našim premoženjem. In v bistvu so vsake volitve izbira tistega, ki mu zaupate, da bo denar res razdelil potrebnim – ne pa tistim, ki mislijo, da si ga zaslužijo, ker so pri koritu. Vsakič znova se ponovi stara zgodba plenjenja in distribucije. Vsak, ki po kakršnikoli kombinatoriki postane zmagovalec, je prepričan, da mu zdaj pripada celoten vojni plen. Absolutna oblast – tako nad državnim premoženjem kot nad državljani.
Najbolj tragično pa je dejstvo, da zmagovalca določijo tisti, ki sovražijo nekoga drugega. Tudi letošnja kampanja je potekala v tem vzdušju. Kdo bo bolj uspešen v nasprotovanju. Spet bo zmagal tisti, ki bo zbral več tistih, ki bodo glasovali proti drugemu. Mnogi s stisnjenimi zobmi in opravičilom, da je treba izbirati manjše zlo. Enkrat se bo treba vprašati, kdaj smo politiko ponižali na enostavno odločanje o tem, česa nočemo. Izvorno politika pomeni dejavnost, s katero mi vsi ustvarjamo, varujemo in spreminjamo pravila našega skupnega življenja. Politika je orodje za reševanje nasprotij, iskanje kompromisov in zajema procese odločanja o javnih zadevah. Politika je v bistvu plemenita veščina, ki pa so ji politikanti vzeli vsebino. Konkretni oblasti željni politiki so jo napolnili s sovraštvom in nestrpnostjo. Spremenili so jo v vojno polje, umazano obrekovalnico in z lažmi pognojeno zasebno ordinacijo. Ni največji problem privatno zdravstvo. Problem je sprivatizirana politika.
