Zaradi spornih določb novega zakona o gostinstvu je Državni svet izglasoval pobudo za ustavno presojo. Združenja sobodajalcev in lastnikov nepremičnin opozarjajo na resne posledice za dejavnost in gospodarstvo.
Državni svet Republike Slovenije je na svoji zadnji seji z veliko večino podprl vložitev zahteve za začetek postopka ustavne presoje več določb novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1). Za pobudo je glasovalo 21 svetnikov, proti je bil eden.
Odločitev so pozdravila tudi reprezentativna združenja v dejavnosti, med njimi Združenje sobodajalcev Slovenije, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov in Združenje lastnikov nepremičnin, ki menijo, da gre za pomemben korak k odpravi pravne negotovosti, ki jo je prinesel zakon.
Sobodajalci: Novela zakona bo uničila slovensko sobodajalstvo
Očitki o nesorazmernih omejitvah
Ena ključnih spornih točk zakona so časovne omejitve opravljanja dejavnosti, ki po mnenju kritikov nimajo ustrezne strokovne podlage. Zakon namreč uvaja omejitve na 60 dni letno, v nekaterih primerih celo na 30 dni, kar bi lahko resno omejilo delovanje ponudnikov nastanitev.
Ob tem opozarjajo, da morajo ponudniki kljub omejitvam dejavnost registrirati za celo leto in plačevati vse prispevke, kar naj bi v praksi pomenilo skorajšnjo onemogočanje opravljanja dejavnosti.
Zapleten sistem soglasij in visoke kazni
Združenja izpostavljajo tudi težave pri sistemu soglasij etažnih lastnikov, ki naj bi bil po novem še bolj zapleten in nejasen. Dodatno skrb vzbujajo visoke globe, ki lahko presežejo 50.000 evrov, ter omejena veljavnost soglasij.
Po njihovem mnenju zakon ne ponuja jasnih in izvedljivih rešitev za urejanje dejavnosti v večstanovanjskih stavbah.
Vprašanja skladnosti z evropsko zakonodajo
Kritike letijo tudi na domnevno neusklajenost zakona z evropskimi pravili. Po navedbah združenj ureditev ne sledi v celoti zahtevam evropske zakonodaje glede identifikacije ponudnikov in povezovanja z digitalnimi platformami za oddajo nastanitev.
To naj bi povzročalo dodatno negotovost za ponudnike, zlasti ob bližajočem se začetku veljavnosti evropskih pravil.
Sporni tudi novi prostorski standardi
Zakon uvaja tudi strožje prostorske normative, med drugim minimalno površino osem kvadratnih metrov na gosta. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko čez noč zmanjšalo kapacitete številnih obstoječih nastanitev ali zahtevalo drage prilagoditve.
Po njihovem mnenju takšna ureditev postavlja zasebne ponudnike v neenakopraven položaj v primerjavi z večjimi ponudniki, kot so hoteli.
Kršitev ustavnih pravic
Pobuda za ustavno presojo se opira na več domnevnih kršitev ustave, med drugim:
pravice do zasebne lastnine,
svobode gospodarske pobude,
načela lokalne samouprave,
ter načela zaupanja v pravo.
Po mnenju predlagateljev zakon prekomerno posega v pravice posameznikov in omejuje poslovno svobodo brez ustrezne utemeljitve.
Pomemben vpliv na gospodarstvo
Zasebne nastanitve predstavljajo pomemben del slovenskega turizma, saj ustvarijo približno četrtino vseh nočitev. Njihov neposredni letni promet dosega več sto milijonov evrov, s širšimi učinki pa pomembno prispevajo k lokalnim gospodarstvom.
Združenja opozarjajo, da bi lahko sporne določbe imele resne posledice za dejavnost, zlasti ob bližajoči se turistični sezoni.
Poziv k nujni obravnavi
Zaradi potencialnih posledic je Državni svet predlagal prednostno obravnavo zadeve ter začasno zadržanje spornih določb do odločitve ustavnega sodišča.
Po njihovem mnenju bi brez takšnega ukrepa lahko nastale težko popravljive posledice tako za ponudnike kot za slovensko turistično gospodarstvo.
