Vzporedne volitve: Zmaga za Roberta Goloba in Gibanje Svoboda

Prvi neuradni izidi kažejo majhno razliko med največjima strankama, odločilno bo štetje dejanskih glasov in povolilna pogajanja.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Po zaprtju volišč po vsej državi so bili objavljeni rezultati vzporednih volitev, ki ponujajo prvi vpogled v razmerja moči po današnjem glasovanju za državni zbor.

Na današnjih državnozborskih volitvah zmaga kaže stranki Gibanje Svoboda, ki je glede na rezultate vzporednih volitev prejela 29,9 odstotka glasov. Sledi SDS s 27,5 odstotka. V DZ bi se uvrstile še liste NSi, SLS in Fokus, SD, Levica in Vesna, Demokrati in Resni.ca, kažejo vzporedne volitve, ki jih je za TVS in POP TV pripravil inštitut Mediana.

Največ glasov Gibanju Svoboda

Po teh podatkih je največ podpore prejelo Gibanje Svoboda, ki naj bi zbralo približno 29,9 odstotka glasov. Tesno mu sledi Slovenska demokratska stranka (SDS) z okoli 27,5 odstotka, kar nakazuje zelo izenačen boj za prvo mesto.

Precej za vodilnima strankama se uvršča skupna lista NSi, SLS in Fokusa z okoli 9,4 odstotka podpore. V parlament naj bi se po teh ocenah uvrstili še Socialni demokrati (6,7 odstotka), Levica v povezavi z Vesno (6,3 odstotka), Demokrati (5,9 odstotka) ter Resnica (5,2 odstotka).

volitve

Sestava parlamenta po strankah

Če bi se takšni rezultati potrdili tudi po uradnem štetju, bi največ poslanskih sedežev (30) pripadlo Gibanju Svoboda, SDS bi dobila 27 sedežev, skupna lista NSi, SLS in Fokusa 9, Levica in Vesna 6, SD 6, Demokrati 5, Resni.ca pa 5 sedežev.

Kljub objavljenim številkam ostaja izid odprt. Razlika med vodilnima strankama je majhna, zato lahko dokončni rezultati še prinesejo spremembe v razporeditvi moči.

Kaj pomenijo vzporedne volitve?

Vzporedne volitve, znane tudi kot izhodne ankete, so raziskava, ki poteka na dan volitev neposredno ob voliščih. Anketarji volivce po oddaji glasu prosijo, da anonimno ponovno označijo svojo izbiro na posebnem lističu.

Tak način omogoča hitro pridobivanje podatkov o volilnem razpoloženju, saj rezultati postanejo znani takoj po zaprtju volišč. Metoda temelji na reprezentativnem vzorcu volišč in natančno določenem načinu anketiranja.

Čeprav so takšne napovedi praviloma precej zanesljive, niso enake uradnim izidom. Do razlik lahko pride zaradi neodzivnosti dela volivcev ali drugih metodoloških omejitev.

Današnje glasovanje, ki je potekalo na več tisoč voliščih po državi, zaključuje obdobje intenzivne predvolilne kampanje. Končna slika nove sestave državnega zbora pa bo znana po uradnem štetju glasov pozno zvečer.