Včasih zbolimo za prehladom in bolniška za nas pomeni predvsem počivanje v postelji. A niso vse situacije enake – lahko se poškodujemo, pademo ali se znajdemo v kakšni drugi okoliščini, ki med zaposlenimi na bolniški odpira vprašanje: ali lahko sploh zapustimo dom? Na to vprašanje so odgovorili na ZZZS.
Režim gibanja opredeli zdravnik, ki odloča o začasni zadržanosti od dela, torej osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, piše STA. Obstaja sedem različnih režimov gibanja med bolniško odsotnostjo.
Počitek na domu
Bolnik mora ves čas ostati na naslovu svojega prebivališča. Odhod je dovoljen izključno zaradi zdravstvenih storitev, medtem ko odhodi v trgovino, na sprehod ali drugam niso dovoljeni.
Počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča
Dovoljeni so le nujni opravki v kraju prebivališča, kot so obisk zdravnika ali nakup osnovnih potrebščin. V preostalem času mora bolnik ostati doma.
Dovoljeno gibanje v kraju prebivališča
Bolnik se lahko giblje znotraj kraja prebivališča in opravlja dejavnosti, ki ne poslabšajo njegovega zdravstvenega stanja. To lahko vključuje tudi sprehode, če jih priporoči zdravnik.
Dovoljeno gibanje v kraju in zunaj kraja prebivališča
Gibanje je dovoljeno tako v domačem kraju kot tudi izven njega, vendar le, če aktivnosti ne vplivajo negativno na zdravljenje ali okrevanje.

Nega družinskega člana
V primeru nege je dovoljeno gibanje za zagotavljanje osnovnih potreb in skrbi za osebo, ki potrebuje pomoč, tudi izven kraja prebivališča.
Izolacija
Bolnik ne sme zapustiti bivališča in mora omejiti stike z drugimi osebami ter dosledno upoštevati navodila za preprečevanje širjenja bolezni.
Odhod v tujino z odobritvijo ZZZS
Odhod v tujino je mogoč le izjemoma in ob predhodni odobritvi ZZZS.
Zaradi kršitev lahko ostanete brez nadomestila
Na ZZZS poudarjajo, da morajo bolniki dosledno upoštevati navodila zdravnika in predpisani režim gibanja, sicer lahko izgubijo pravico do nadomestila. Ob prvi kršitvi ZZZS to le zabeleži in izda odločbo, ob ponovni kršitvi v obdobju petih let pa sledi odvzem nadomestila. V tem primeru zavarovanec izgubi nadomestilo od dneva kršitve do konca bolniške odsotnosti, vendar največ za 30 dni, že prejeta sredstva pa mora vrniti.
Navodila o ravnanju določi osebni zdravnik in jih zapiše v zdravstveno dokumentacijo, nato pa jih imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija opredeli v odločbi o začasni zadržanosti od dela, ki jo prejmeta tako zavarovanec kot delodajalec. Navodila morajo biti podana v pisni obliki, praviloma po elektronski pošti ali prek portala zVEM. Če zavarovanec nima elektronskega naslova, jih mora pridobiti na drug način, na primer prek telefonskega sporočila ali izpiska iz zdravstvene dokumentacije. Delodajalci režim gibanja trenutno prejmejo le na podlagi zahteve.
Vzpostavlja se tudi tehnična rešitev, ki bo omogočila, da bo režim gibanja ob odprtju bolniške odsotnosti samodejno posredovan tako zavarovancem kot delodajalcem. Po napovedih naj bi bila uvedena do 30. junija.
Režime gibanja je ZZZS pripravil v sodelovanju s strokovnjaki s področja družinske medicine in relevantnimi zdravstvenimi organizacijami.




