V preteklosti so tako divje svinje že povzročale škodo na vrtu tržaškega župana Roberta Dipiazze, pred dnevi pa so kamere zabeležile primerek, ki se je sprehajal po Istrski ulici. Posnetki nadzornih kamer z vrtov kažejo, da so divji prašiči postali tudi stalni obiskovalci vaškega jedra Opčin.
Tamkajšnji prebivalci že skoraj leto dni opažajo kolonijo merjascev in svinj, ki se redno pojavlja v širši okolici openskega pokopališča. Prvič so jih opazili lani poleti, jeseni pa so nekateri krajani postavili kamere, ki zaznavajo gibanje. Posnetki so potrdili, da gre za družino divjih prašičev, ki ponoči z rilci prekopavajo trate in očitno iščejo hrano. Večinoma se pojavijo ponoči, vendar so jih opazili tudi podnevi, celo na vrtu v središču vasi.
Vodja gozdarskega inšpektorata za Trst in Gorico Paolo Benedetti opozarja, da so divji prašiči izjemno prilagodljive živali. »Zlahka se premikajo in hitro prilagodijo novim razmeram,« je povedal za Primorski dnevnik. Po njegovih besedah je sam Kras zaradi pomanjkanja večjih vodnih virov za merjasce sicer manj ugoden, medtem ko jim tržaško predmestje ponuja bolj primerne razmere, z več vlage in blata, ki ga te živali potrebujejo.
Strokovnjaki prebivalce opozarjajo tudi na pravilno ravnanje ob srečanju z divjimi prašiči. Najpomembnejše pravilo je, da jih nikoli ne hranimo. Poleg zdravstvenih in drugih tveganj je hranjenje merjascev tudi zakonsko prepovedano. Kršiteljem lahko grozijo ne le denarne kazni, temveč v skrajnih primerih celo zaporna kazen.
Divji prašič je namreč po zakonodaji uvrščen med nevarne divje živali. Posebej previdni je treba biti pri samicah z mladiči, ki so lahko najbolj zaščitniške in zato tudi nevarnejše.
Če se človek znajde v bližini merjasca, strokovnjaki svetujejo, da mu da vedeti, da je v bližini človek – na primer z glasom ali rahlim hrupom. “V večini primerov se bo žival umaknila, saj se divji prašiči praviloma izogibajo stiku z ljudmi,” še opozarja Benedetti.
