Nataša Avšič Bogovič: izničeno tajno glasovanje
Namestnica vodje poslanske skupine mag. Nataša Avšič Bogovič je v izjavi za javnost poudarila, da z označevanjem glasovnic pri izvolitvi predsednika državnega zbora “ne moremo več govoriti, da je bila poslankam in poslancem zagotovljena možnost tajnega glasovanja.”
V Svobodi zato napovedujejo, da bodo na Ustavno sodišče vložili pritožbo in predlagali, da se sporni sklep razveljavi ter zadeva vrne v ponovno glasovanje v DZ.
Razkriti vzorci glasovanja in politična razdelitev
Slovenska tiskovna agencija je ob vpogledu v glasovnice ugotovila, da je bilo 19 glasovnic v podporo kandidatu Zoranu Stevanoviću označenih z različnimi znaki, kar je omogočilo sklepanje o pripadnosti posameznim poslanskim skupinam. Po teh ugotovitvah naj bi šlo za glasovnice poslancev Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke, Fokusa Marka Lotriča, Demokratov Anžeta Logarja in Državljanskega gibanja Resni.ca.
Ker poslanski skupini Levica in Socialni demokrati glasovnic nista prevzeli, se po analizi kaže tudi politično ujemanje preostalih glasov: 29 glasov “proti” naj bi ustrezalo številu mandatov Gibanja Svoboda, medtem ko naj bi 28 glasov “za” sovpadalo s številom mandatov Slovenske demokratske stranke, kar se ujema z izidom zadnjih volitev.
Ustavnopravni pomen tajnega glasovanja
V Svobodi poudarjajo, da Ustavni red RS varuje svobodo poslanskega mandata, pri čemer je tajno glasovanje njegov ključni del. Kot navajajo, “kršitev tajnosti glasovanja nujno pomeni poseg v samo jedro svobodnega opravljanja funkcije poslanca”, saj mora poslanec odločati brez pritiskov in zgolj na podlagi lastne presoje.
Ob tem Avšič Bogovičeva poudarja, da ne gre za postopkovno nepravilnost, temveč za ustavnopravno kršitev temeljnih načel parlamentarne demokracije.
Predlogi Svobode Ustavnemu sodišču
Svoboda predlaga, da Ustavno sodišče:
- razveljavi sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora in vrne zadevo v ponovljeno glasovanje državnemu zboru
- ugotovi, da je PoDZ-1 v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, ker ne ureja vprašanja, ki bi ga moral urediti, ter državnemu zboru določi rok za odpravo ugotovljene neskladnosti
- določi način izvršitve odločbe tako, da do odprave ugotovljene protiustavnosti o pritožbi zoper sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora odloča ustavno sodišče.
Opozorilo na pritisk na poslance
V sporočilu za javnost je mag. Nataša Avšič Bogovič povzela:
“Želimo jasno opozoriti na to, da je institut tajnega glasovanja treba spoštovati, s tem pa spoštovati tudi svobodo mandatov poslank in poslancev pri njihovem delu in se izogibati kakršnim koli pritiskom.”
