Kako se mladi v resnici počutijo? Odgovor na to vprašanje prinaša anketa U-Report, ki jo je pripravil Unicef Slovenija skupaj s partnerji. Rezultati kažejo, da se za navideznim zadovoljstvom pogosto skrivajo občutki, o katerih mladi težko spregovorijo.
Kar 79 odstotkov sodelujočih priznava, da se včasih počutijo, kot da morajo igrati, da je vse v redu, čeprav ni. Ob tem jih 72 odstotkov meni, da imajo drugi boljše življenje. Na takšne občutke vplivajo tako družbena omrežja (38 odstotkov) kot tudi primerjanje z vrstniki (46 odstotkov).
Pomanjkanje prostora za iskren pogovor
Rezultati ankete opozarjajo na pomembno težavo – mladi pogosto nimajo občutka, da bi lahko odkrito govorili o svojih stiskah. To potrjuje tudi dejstvo, da le dva odstotka mladih meni, da jih odrasli zelo dobro razumejo, medtem ko jih skoraj polovica meni, da jih odrasli razumejo slabo ali sploh ne.
Še več, skoraj vsak četrti mladi sploh ne želi, da bi odrasli vedeli, kako se počuti.
Ovire pri iskanju pomoči
Ko se mladi odločijo poiskati pomoč, naletijo na številne prepreke. Največji izziv je že samo ubesediti, kaj čutijo – to kot težavo izpostavlja 22 odstotkov vprašanih. Enak delež jih pravi, da jim je težko prav vse: od priznanja stiske do iskanja prave osebe za pogovor.
Med najpogostejšimi ovirami so:
nezaupanje (23 odstotkov),
sram (20 odstotkov),
želja po zasebnosti (18 odstotkov),
strah pred reakcijo odraslih (15 odstotkov).
Zaskrbljujoče je tudi, da se 37 odstotkov mladih nikoli ne bi obrnilo na učitelje ali šolske svetovalce.
Kljub temu želja po pogovoru obstaja
Kljub vsemu pa rezultati kažejo tudi pozitivno plat. Kar 60 odstotkov mladih bi se morda ali zagotovo udeležilo delavnic, kjer bi lahko o svojem počutju govorili bolj sproščeno.
Poleg tega več kot polovica (51 odstotkov) meni, da bi morali starši obiskovati izobraževanja o duševnem zdravju otrok, kar odpira vprašanje vloge odraslih pri razumevanju mladih.
Generacijski razkorak in potreba po podpori
Rezultati kažejo na izrazit razkorak med mladimi in odraslimi. Mladi pogosto pogrešajo razumevanje, hkrati pa sami težko izrazijo, kaj doživljajo. To potrjuje tudi podatek, da ima več kot tretjina mladih težave z ubeseditvijo svojih občutkov.
Povezovanje za boljšo podporo
Anketo so pripravili v okviru Konzorcija za psihosocialno odpornost otrok in mladih, ki združuje več organizacij, med njimi Unicef Slovenija, Lunino vilo, Šolsko svetovalnico in zavod Voluntariat.
Cilj projekta je ustvariti bolj povezano podporno mrežo za mlade – od šol in vrtcev do nevladnih organizacij in mladinskih centrov. V okviru projekta potekajo delavnice, izobraževanja in aktivnosti, ki mladim pomagajo razvijati veščine za izražanje občutkov ter iskanje pomoči.
Podatki iz raziskave
V anketi je sodelovalo 75 mladih iz Slovenije, med njimi je bilo 80 odstotkov deklet. Največ sodelujočih (69 odstotkov) je bilo starih med 15 in 19 let. Stopnja odzivnosti je bila devet odstotkov.
Platforma U-Report sicer deluje v več kot 100 državah in vključuje več deset milijonov mladih po svetu.
