Rupnikovi mozaiki po pisanju portala krasijo cerkve v Ljubljani, Domžalah, Grosupljem, Vrhpolju, Mariboru, Račah, Ljutomeru, Pertoči in na Zaplazu. Verniki so v minulih dveh desetletjih za njihovo izdelavo prispevali znatna sredstva, mozaike pa je Rupnik ustvarjal skupaj s sodelavci iz rimskega Centra Aletti, kjer še vedno deluje.
Vprašanje, ali je mogoče ločiti umetniški opus od dejanj njegovega avtorja, se je še posebej zaostrilo po pričevanjih nekdanjih redovnic skupnosti Loyola. Nekatere med njimi trdijo, da jih je Rupnik zlorabljal prav v času nastajanja njegovih umetniških del.
Pet domnevnih žrtev, med njimi nekdanja Loyolka Gloria Branciani, je poleti 2024 v pismu škofom po svetu pozvalo k odstranitvi Rupnikovih mozaikov iz cerkva, saj naj bi ti pri žrtvah povzročali novo travmatizacijo. Tudi kardinal Sean O’Malley, nekdanji predsednik papeške komisije za zaščito mladoletnikov, je rimsko kurijo pozval, naj preneha uporabljati in razstavljati Rupnikova dela.
Kljub temu je bil odziv cerkvenih ustanov po svetu omejen. V romarskem središču v francoskem Lurdu so Rupnikove mozaike zakrili in napovedali njihovo odstranitev. Enako so že pred dvema letoma storili Kolumbovi vitezi v nacionalnem svetišču Janeza Pavla II. v Washingtonu. Vatikan pa je njegova dela odstranil zgolj z uradne spletne strani.
Slovenski škofje: Ločevati je treba med dejanji in umetnostjo
V Slovenski škofovski konferenci (SŠK) vztrajajo pri stališču, ki so ga škofje sprejeli že leta 2022 pod vodstvom novomeškega škofa Andreja Sajeta. Takrat so zapisali, da je treba razlikovati med Rupnikovimi “nedopustnimi in obsodbe vrednimi dejanji” ter njegovim “izjemnim duhovno-umetniškim opusom”.
Tiskovni predstavnik SŠK Gabriel Kavčič poudarja, da odločanje o posameznih mozaikih ostaja v pristojnosti škofij, župnij in upravljavcev cerkvenih objektov.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore opozarja, da je vprašanje kompleksno. Po njegovih besedah mozaiki sicer lahko povzročajo bolečino žrtvam, vendar so obenem del cerkvene opreme, ki bi jo bilo treba v primeru odstranitve nadomestiti.
Podobno razmišljajo tudi številni župniki. V grosupeljski župniji, kjer cerkev krasi eden od Rupnikovih mozaikov, župnik Martin Golob pravi, da med verniki ni bilo pobud za zakritje ali odstranitev. “Mozaik ni nič kriv za to, kar je počel Rupnik,” poudarja.
Tudi v novomeški škofiji menijo, da odločitev o morebitnih ukrepih pripada lokalnim skupnostim, saj so prav župnije financirale nastanek mozaikov.
Še bolj neposreden je župnik Janez Kržišnik iz Vrhpolja, kjer stoji največji Rupnikov mozaik v Sloveniji. “Umetnost je umetnost in obsojati nekoga, dokler še ni obsojen, ni primerno,” pravi. Dodaja, da med verniki ni bilo nobenih dilem o tem, ali bi mozaik odstranili.
Koprska škofija čaka na Vatikan
Posebno pozornost vzbuja tudi odnos koprske škofije do Rupnika. Potem ko so ga jezuiti leta 2023 zaradi neposlušnosti izključili iz reda, ga je tedanji koprski škof Jurij Bizjak inkardiniral v koprsko škofijo. Rupnik sicer tam nikoli ni pastoralno deloval.
Na vprašanje, ali sedanji koprski škof Peter Štumpf razmišlja o tem, da bi Rupniku odrekel gostoljubje, iz škofije za N1 niso odgovorili. Sporočili so le, da čakajo na odločitev komisije Svetega sedeža, ki obravnava primer.
“Do takrat koprska škofija ne bo naredila nobenega koraka,” so zapisali in dodali, da bodo spoštovali vse prihodnje odločitve Vatikana.
