Sporočilo prejemnike obvešča o domnevno storjenem prometnem prekršku in jih poziva, naj se prijavijo na povezano spletno stran. Kot je v sporočilu za javnost poudarila tiskovna predstavnica koprske policijske uprave Anita Leskovec, gre za prevaro, saj slovenska policija kršiteljev cestnoprometnih predpisov nikoli ne obvešča preko SMS sporočil.
Sumljivo SMS sporočilo je običajno poslano s tujih telefonskih številk, kar je eden od glavnih znakov, da gre za poskus prevare. Namen takšnih sporočil je pridobivanje osebnih in bančnih podatkov ali pa preusmeritev uporabnikov na lažne spletne strani, kjer naj bi poravnali domnevno kazen.
V policiji opozarjajo, da lahko vnos podatkov na takšnih straneh vodi do finančnega oškodovanja posameznikov. Prejemnikom zato svetujejo, naj se na sporočila ne odzivajo, ne klikajo na povezave in ne vpisujejo nobenih osebnih ali bančnih podatkov.
»SMS obvestilo izbrišite in ga ne posredujte naprej,« svetujejo policisti.
Če ste na sporočilo odgovorili, dogodek prijavite policiji
Če je posameznik podatke že posredoval ali utrpel finančno škodo, naj dogodek čim prej prijavi na najbližji policijski postaji ali preko sistema e-naznanila kaznivega dejanja.
Policija ob tem ponovno poziva k previdnosti pri vseh nepričakovanih sporočilih, predvsem kadar pošiljatelji zahtevajo hitro ukrepanje, plačilo ali vnos občutljivih podatkov. Spletni goljufi namreč pogosto izkoriščajo občutek nujnosti in strahu, da bi uporabnike prepričali v nepremišljeno ravnanje.
Naraščajoča praksa
Prevare prek SMS sporočil, znane tudi kot »smishing«, so v zadnjih letih močno narasle, saj kriminalci računajo na hitro odzivnost uporabnikov in njihovo zaupanje v navidezno uradna obvestila.
Najpogosteje prevaranti pošiljajo sporočila, ki se pretvarjajo, da prihajajo od bank, dostavnih služb, državnih institucij ali celo policije. Vsebina običajno opozarja na nujno težavo – neplačano kazen, blokiran bančni račun, neuspelo dostavo paketa ali sumljivo transakcijo. Sporočilu je pogosto priložena spletna povezava, ki uporabnika preusmeri na lažno spletno stran.
Cilj goljufov je pridobiti osebne podatke, gesla, številke bančnih kartic ali celo neposredno finančno korist. Ker so lažne spletne strani pogosto zelo podobne pravim, številni uporabniki prevare ne opazijo pravočasno. Dovolj je že nekaj trenutkov nepazljivosti, da lahko posameznik ostane brez denarja ali dostopa do svojih računov.
Strokovnjaki opozarjajo, da je pri takšnih sporočilih ključna previdnost. Eden najpogostejših znakov prevare je nenavadna telefonska številka, pogosto iz tujine, ali pa slovnične napake v besedilu. Sumljivo je tudi, kadar sporočilo zahteva hitro ukrepanje, saj prevaranti pogosto izkoriščajo občutek panike in nujnosti.
Pomembno je vedeti, da banke, policija in druge uradne ustanove praviloma ne zahtevajo vnosa občutljivih podatkov prek SMS povezav. Če uporabnik prejme sumljivo sporočilo, naj ne klikne na povezavo in ne posreduje nobenih osebnih informacij. Najvarneje je, da sporočilo izbriše ter po potrebi neposredno kontaktira ustanovo, v imenu katere je bilo poslano.
Če je posameznik svoje podatke že vnesel na lažni strani, strokovnjaki svetujejo takojšnje ukrepanje – spremembo gesel, obvestilo banki in prijavo dogodka policiji. Hitro odzivanje lahko prepreči večjo škodo.
Ker spletni goljufi nenehno razvijajo nove načine prevar, ostaja digitalna previdnost ena najpomembnejših oblik zaščite. Z nekaj dodatne pozornosti lahko uporabniki pravočasno prepoznajo nevarnost in se izognejo neprijetnim posledicam.
Telefon kot računalnik
Pametni telefoni in tablice so postali že skoraj nepogrešljiv del našega vsakdanjika. Tehnologijo, ki je bila nekoč omejena le na računalnike na pisalnih mizah, lahko zdaj nosimo v dlani ene roke. Toda z eksponentnim naraščanjem priljubljenosti teh naprav, se večajo tudi apetiti spletnih kriminalcev.
Hekerji vam lahko ukradejo denar in občutljive informacije, si podredijo vaše naprave, jih okužijo z virusi ali celo vohunijo za vašimi dejanji. Na žalost večina ljudi še ni prepoznala pomena zaščite svojih mobilnih naprav pred tovrstnimi napadi, pravijo na Policiji.
Po besedah Europolovega direktorja Roba Wainwrighta so postale zlorabe mobilnih naprav enako kompleksne kot zlorabe osebnih računalnikov: “A le odgovorna uporaba zaščitne programske opreme in dosledno prijavljanje napadov bosta varnostnim organom omogočila zmanjšati to nevarnost.” Malware (malicious software) je angleški izraz za zlonamerno programsko opremo, ki jo je Europol v svoji oceni ogroženosti zaradi organizirane spletne kriminalitete uvrstil med največje kibernetske grožnje.
