Bastion: Fortezza IV

Med kamnitimi zidovi in pod starimi oboki še vedno ostajajo odmevi prostorov, ki so nekoč nastajali spontano. Brez dovoljenj in pravilnikov. Brez vprašanja, ali ustrezajo “primerni” podobi mesta.

Danes nad mestom rastejo nove fasade. Obnovljeni zidovi. Urejene strehe in popolni pogledi za razglednice. Vse deluje urejeno, mirno in varno. Program teh prostorov pa pogosto ostaja nejasen, sterilno prazen in brez pravega stika z mestom, ki ga obdaja.

Medtem iz ulic, dvorišč in temnih kotičkov počasi izginja življenje. Prostore spontanosti zamenjujejo kulise. Glas nadomešča protokol. Mesto se spreminja v podobo samega sebe.

Prav zato Fortezza od samega začetka raziskuje mejo med svobodo in nadzorom. Med posameznikom in sistemom. Med ljudmi in strukturami, ki govorijo o kulturi, medtem ko jo vedno bolj zapirajo v okvirje, pravila in nadzorovane prostore.

V času, ko alternativna kultura vse tiše izginja iz mestnih jeder, javni prostor pa ponovno postaja kulisa za stare predstave moči, bo Bastion za eno noč ponovno postal območje zvoka, svetlobe in skupne energije. Prostor, kjer se ljudje ne zbirajo zaradi pravil, ampak zaradi občutka, da so še vedno živi.

Pod zemljo ni popolnih fasad in ni elit. Samo beton, dim, stroboskopi in zvok, ki ne prosi za dovoljenje.

Vizualna podoba večera črpa iz estetike propagande, nadzora in subtilnega upora. Iz sveta, kjer se obrazi menjavajo, pravila pa ostajajo ista, množica pa počasi ponovno najde svoj glas.

Ne gre za nostalgijo.

Gre za vprašanje, komu mesto sploh še pripada.

Ker nekateri še vedno verjamejo, da so bolj enaki od drugih.