Kot je ob obisku gradbišča pri Postojni povedal predstavnik Kolektorja CPG Marko Vihtelič, so z nočnimi deli začeli v fazi projekta, ko jih je mogoče tehnično organizirati. Za nočno izmeno so z drugih gradbišč prerazporedili okoli 30 delavcev.
»Intenzivnost nočnega dela se bo iz faze v fazo povečevala. Vseh del ponoči sicer ni mogoče izvajati, vendar ocenjujemo, da bomo s tem pri celotnem projektu prihranili od 20 do 30 dni,« je dejal Vihtelič. Ob tem je poudaril, da ostaja cilj izvajalcev, da so dela izvedena varno, kakovostno in pred pogodbenim rokom.
Brez dodatnih aneksov
Po njegovih besedah nočna dela ne bodo zahtevala dodatnih pogodbenih aneksov, saj je bila možnost njihove izvedbe predvidena že ob podpisu pogodbe. Stroški projekta bodo sicer nekoliko višji, predvsem zaradi dražjega nočnega dela, a natančnih ocen za zdaj še ni.
Minister Jernej Vrtovec meni, da je nočno delo nujno za hitrejšo obnovo slovenskega avtocestnega križa in zmanjšanje prometnih zastojev. Izvajalce je pozval, naj nočne izmene organizirajo tudi na drugih obremenjenih odsekih, med drugim pri Domžalah, na štajerski avtocesti, pri Slovenskih Konjicah in Kozini.
»Če to deluje v Avstriji, Nemčiji in Italiji, potem lahko deluje tudi v Sloveniji,« je dejal minister. Od Darsa in Direkcije za infrastrukturo pričakuje, da izvajalcem zagotovita potrebna dovoljenja, hkrati pa si želi čim krajše popolne zapore priključka Postojna proti Ljubljani v času vrhunca turistične sezone.
Obseg nočnih del se povečuje
Na Darsu poudarjajo, da nočna dela na avtocestah izvajajo že več let, njihov obseg pa se povečuje. Delež nočnega dela zaposlenih se je z 15,7 odstotka vseh opravljenih ur leta 2021 povečal na več kot 28 odstotkov letos. Tudi na odseku med Uncem in Postojno načrtujejo dodatna nočna dela, med drugim nočno betoniranje novega mostu čez reko Pivko.
Kljub temu stroka opozarja na omejitve. Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS Gregor Ficko poudarja, da ponoči ni mogoče izvajati vseh gradbenih posegov, predvsem zaradi hrupa in okoljskih omejitev. Razbijanje betona, frezanje asfalta in druga glasna dela v bližini naselij lahko hitro sprožijo pritožbe prebivalcev in ukrepanje inšpekcijskih služb.
Poleg tega so nočna dela dražja, saj so stroški dela po ocenah tudi do 50 odstotkov višji. A minister Vrtovec meni, da je to še vedno manjša škoda od dolgih prometnih zastojev, ki poleti povzročajo velike zamude tako voznikom kot gospodarstvu.
Na primorski avtocesti sicer trenutno velja popolna zapora priključka Postojna proti Ljubljani, ki bo trajala do sobote, 13. junija, nato pa bo ponovno uvedena konec meseca. Voznike v prihodnjih tednih zato čaka precej gneče tudi na vzporednih državnih cestah.
Nesreče in dolgi zastoji
Dela na primorski avtocesti med Ravbarkomando in Postojno potekajo na odseku, ki je že vrsto let znan po pogostih prometnih nesrečah in dolgih zastojih, zlasti v času poletnih turističnih migracij. Prav zaradi gostega prometa in zahtevne prometne ureditve pristojni ob začetku nočnih del znova opozarjajo na previdnost voznikov.
Na tem delu avtoceste vsako leto prihaja do številnih trčenj, naletov in prometnih zastojev, pogosto tudi zaradi neprilagojene hitrosti, prekratke varnostne razdalje ter nenadnega zaviranja v kolonah. Posebej obremenjeni so poletni konci tedna, ko se promet proti slovenski obali in Hrvaški močno poveča.
Dars je v preteklosti večkrat opozoril, da je odsek med Uncem, Ravbarkomando in Postojno eden prometno najbolj obremenjenih v Sloveniji. Zaradi zoženih voznih pasov med obnovami so se v zadnjih letih tam večkrat zgodile tudi hujše nesreče, ki so povzročile večurne zastoje.
Član uprave Darsa David Skornšek je ob začetku nočnih del poudaril, da so v zadnjih tednih z dodatnimi ukrepi uspeli izboljšati prometno varnost. Ob okrepljeni prisotnosti policije, dodatnem obveščanju voznikov in prilagoditvah prometne signalizacije se je število nesreč proti morju po njegovih besedah prepolovilo, v smeri proti Ljubljani pa zmanjšalo celo na desetino prejšnjega stanja.
Kljub izboljšanju pa pristojni opozarjajo, da nevarnost ostaja velika, predvsem zaradi gostega prometa in nepredvidljivega vedenja voznikov v kolonah. Posebno tveganje predstavljajo nenadna zaviranja, prehitevanja v zaporah in nepravilno vključevanje na obvoznih cestah.
