Zvonik na Titovem trgu sega v 12. stoletje. Leta 1333 so v Benetkah ulili zvon, ki danes velja za najstarejši delujoči zvon v Sloveniji. Njegov zvok Koprčani in Koprčanke slišijo vsak dan, od tega ponedeljka pa zvonik obiskovalcem ponuja še vpogled v bogato zgodovino mesta. Za to zanimivo zasnovo, ki je postavljena na domiseln način in od obiskovalca zahteva pozornost, saj skriva veliko vsebine, stojita vodja projekta Uroš Jelenovič in kustosinja Vesna Pajić.
Razstava z naslovom Pokončna zgodovina / La retta storia / Uspravna povijest / Upright History je predstavljena v štirih jezikih in obiskovalce že od prvih stopnic popelje skozi obsežno zgodovino Kopra. Tudi sama lokacija predstavlja avtentičen odgovor prostoru, ki je zaradi svojega zgodovinskega pomena že dolgo klical po razstavi, kakršna je bila odprta ta teden.
Med vzponom po 204 stopnicah zvonika je kustosinja Vesna Pajić predstavila zgodbe mesta, njegovo bogato dediščino ter vlogo zvonika kot enega najpomembnejših simbolov koprske identitete. Za arhitekturno zasnovo razstave je poskrbel tandem Sara & Sara, medtem ko je oblikovanje celostne grafične podobe prevzel Reformatic Studio.
Po besedah kustosinje je bila ideja zasnovana konec leta 2023, po nekaj več kot dveh letih pa je nastal »pokončni poklon« zgodovini, namenjen meščanom, turistom ter tudi raziskovalcem in strokovnjakom, saj ima nekdanji otok še vedno veliko povedati: »Sprehod po 204 stopnicah smo želeli obogatiti z razvojno zgodovino mesta, skozi katero bodo obiskovalci spoznali in razumeli historiat ter morfologijo današnje urbane zasnove in družbenih sprememb. Vzpenjanje po stopnicah sem si zamislila kot premikanje po časovnem traku razvoja mesta – od antike do danes – ter vpogled v spremembe historičnega urbanega okolja skozi stoletja in nazaj,« pojasnjuje Vesna Pajić. Dodaja še, da je časovni trak zasnovan kot sodobna interaktivna muzejska postavitev, v kateri se izkušnja obiskovalca prepleta z interakcijo z eksponati, interaktivnimi vsebinami in eksponati in situ.
Del razstave so fotografije iz let 1619, 1820 in 2023, ki prikazujejo spremembe mesta skozi čas. So tudi zgodbe o čuvajih mesta ter znanih obrazih, ki so ga oblikovali in dali večji pomen njegovemu imenu – znanstvenikih, pisateljih, zdravnikih in umetnikih – vsi pa so del Pokončne zgodovine, ki obiskovalce vabi, da jo odkrijejo in se je dotaknejo.
»Zasnovo postavitve sem oblikovala tako, da pri obiskovalcu vzbudi pozornost in zanimanje za nadaljnje raziskovanje. Rdeča nit postavitve pa je mestno jedro Kopra skozi čas,« pravi Vesna Pajić.
Ob tem se spominja lanskega dopusta na Cresu, ko je vse leto pilila besedilo, preden ga je predala v recenzijo: »Sledilo je še pol leta načrtovanja umeščanja vsebin, arhitekturne zasnove in priprave celostne grafične podobe razstave. Skupno bi rekla, da je vse skupaj trajalo dobri dve leti in pol dela.«
Navpičen pogled na preteklost Kopra
Na vprašanje, zakaj je razstava dobila naslov Pokončna zgodovina, kuratorka pojasnjuje, da je ideja izhajala iz same narave mesta: »Ker je zgodovina mesta res pokončna in ker smo sicer navajeni linearnega časovnega traku, ne pa navpičnega.«
Dodaja, da naslov v štirih jezikih – Pokončna / La retta / Upright / Uspravna – nosi večplastni pomen: »Z besedo ‘pokončna’ v vseh štirih jezikih govorimo o razstavi tako v fizičnem kot v prenesenem smislu.«
Ob tem poudarja tudi pomen interdisciplinarne ekipe pri nastajanju projekta: »Poudarila bi predvsem to, kako ekipa, ki je sestavljena iz strokovnjakov z različnih področij, lahko prispeva h končni rešitvi, ki je morda izven okvirov, pa vendar vodi do dobre muzejske postavitve. Tudi mi, vsak na svojem področju, smo morali stopiti nekoliko izven okvirov in razmišljati zunaj svojih ustaljenih praks.«
Stvari, ki nas iz vsakdanjih okvirov potegnejo, so že same po sebi zgodba o zmagi, še posebej pa je lepo, ko se takšne ideje iz miselnega prostora preselijo v fizični svet v obliki razstav, ki lahko oplemenitijo življenja drugih. Prav v tem je tudi vrednost tovrstnih projektov – v sodelovanju, preseganju meja in ustvarjanju vsebin, ki ostanejo z obiskovalcem še dolgo po tem, ko zapusti razstavišče.
Razstava je nastala v okviru projekta Terra Gothica Incognita. Poleti bo na ogled vsak dan med 9.00 in 19.00, zadnji vstop pa bo mogoč ob 18.30, so sporočili iz Turističnega združenja Koper, kjer si je mogoče zagotoviti tudi vstopnice.
