Pogovor s hišnimi ljubljenčki je pomemben
Pogovor s hišnimi ljubljenčki je za mnoge del vsakdana. Nekateri jim zaupajo svoje skrbi, drugi z njimi delijo veselje, tretji pa jih preprosto vključijo v vsakdanje klepete. Čeprav živali ne odgovarjajo z besedami, to še ne pomeni, da takšna komunikacija nima pomembne vloge.
Po mnenju strokovnjakov nam pogovor z ljubljenčki pomaga krepiti občutek povezanosti, zmanjšuje občutke osamljenosti in prispeva k čustvenemu razbremenjevanju. Že sam občutek, da nas nekdo posluša in nam je blizu, lahko deluje pomirjujoče.
Pripisovanje človeških lastnosti živalim
Psiholog Joseph LaNoie pojasnjuje, da je pripisovanje človeških lastnosti živalim – pojav, ki ga strokovno imenujemo antropomorfizacija – povsem naraven del človekovega doživljanja sveta. Po njegovih besedah lahko takšni odnosi celo spodbujajo razvoj empatije in poglabljajo našo sposobnost čustvenega povezovanja.
Podobno meni tudi psihologinja Michelle Goldman, ki poudarja, da ljudje skozi pogovor z ljubljenčki pogosto lažje izrazijo svoja občutja. Ob tem ni najpomembnejše, ali žival razume pomen izrečenih besed, temveč občutek bližine, ki ga človek ob tem doživlja.
Lastnosti ljudi, ki se pogovarjajo z živalmi
Psihologi opažajo, da imajo ljudje, ki se pogosto pogovarjajo s svojimi ljubljenčki, nekatere skupne značilnosti. Običajno so zelo empatični in dobro zaznavajo čustva drugih. Pogosto so tudi skrbni in uživajo v negovanju odnosov ter skrbi za druga bitja.
Zanje je značilna tudi odprtost pri izražanju čustev. Ne bojijo se pokazati naklonjenosti, hkrati pa v komunikaciji uživajo zaradi samega občutka povezanosti. Nemalokrat so tudi zelo ustvarjalni in igrivi. Pogovori z živalmi pogosto vključujejo humor, domišljijo in zabavne predstave o tem, kaj njihov ljubljenček misli ali kako bi komentiral določeno situacijo.
Nekateri strokovnjaki dodajajo, da je takšna oblika komunikacije lahko še posebej prijetna za bolj introvertirane posameznike. Po napornih družabnih stikih jim lahko predstavlja varen prostor za umiritev in čustveni oddih.
Predvsem pa velja poudariti: pogovarjanje s hišnimi ljubljenčki ni znak nenavadnosti, osamljenosti ali pomanjkanja socialnih stikov. Gre za povsem naraven način izražanja bližine in potrebe po povezanosti.
Kot pravi psihologinja Brandi Smith: »Komunikacija je temelj skoraj vseh naših odnosov. Zato ni nič presenetljivega, da jo razvijamo tudi z živalmi.«
Zato naslednjič, ko boste svojemu psu razlagali, kako vas je razjezil sodelavec, ali z mačko komentirali večerni televizijski program, vedite – niste nič posebnega. Oziroma ste. Ste samo eden izmed mnogih ljudi, ki so v svojih štirinožnih prijateljih našli zvestega poslušalca in iskrenega sopotnika.
