Predlagatelji menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana predvsem na slovensko državljanstvo. Če bo zakon sprejet, državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji na prihodnjih lokalnih volitvah ne bodo več mogli oddati svojega glasu.
DZ odloča o odvzemu volilne pravice tujcem na lokalnih volitvah
Predlogu nasprotujejo številne nevladne organizacije. Med njimi je tudi InfoKolpa, kjer opozarjajo, da gre za omejevanje političnih pravic skupine prebivalcev, ki so to pravico pridobili pred več kot dvema desetletjema.
»Sprememba je sporna, saj omejuje politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred več kot dvema desetletjema. Obravnavana je bila po skrajšanem zakonodajnem postopku, s čimer je bila onemogočena širša javna in strokovna razprava, ki bi jo takšen poseg v demokratične standarde nedvomno zahteval,« opozarjajo.
Kritični so tudi do dejstva, da se volilna zakonodaja spreminja le nekaj mesecev pred jesenskimi lokalnimi volitvami.
Več kot 100.000 tujcev pod vprašajem
Po poročanju RTV Slovenija bi po podatkih Ministrstva za notranje zadeve na letošnjih lokalnih volitvah lahko glasovalo 103.874 državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja polnoletni.
Največ jih živi v Ljubljani, kjer bi volilno pravico lahko uveljavljalo 21.938 oseb. Sledijo Maribor (9025), Celje (4053) in Koper (3854). Med obalnimi občinami sta visoko tudi Izola s 1437 in Piran z 1220 prebivalci iz tretjih držav, ki bi jih sprememba zakona neposredno prizadela.
Razprava o predlogu je v javnosti odprla vprašanja o politični participaciji priseljencev, njihovem vključevanju v lokalne skupnosti ter o tem, kdo naj ima pravico odločati o lokalnih zadevah v občinah, kjer živi in dela.
