Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki jih je DZ sprejel po skrajšanem postopku, prinašajo dve spremembi. Prva je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Druga je vrnitev možnosti, da občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikuje več volilnih enot in ne zgolj ene, kot je v letu 2024 določila sprememba zakona.
Predlagatelji so v razpravi opozarjali na pomen sprememb pri volitvah v organe ožjih delov občin. Izpostavljali so, da imajo po spremembi leta 2024 prednost večja in bolj poseljena območja, medtem ko manjša naselja in manj poseljena območja izgubljajo pomen, saj imajo kandidati s teh območij manj možnosti za izvolitev.
V opozicijskih Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni so po drugi strani nasprotovali predvsem odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Opozarjali so, da se državljanom tretjih držav brez argumentov jemlje politična pravica, ki so jo imeli od leta 2002. Poudarjali so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji živijo najmanj pet let, tu plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe.
Politični izbris
Zakon se dotika več kot 100.000 ljudi po vsej državi, ki so doslej imeli možnost sodelovanja pri odločanju o lokalnih zadevah v občinah, kjer živijo in delajo. Največ jih živi v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, sprememba pa neposredno vpliva tudi na prebivalce obalnih občin, kot sta Izola in Piran. Odločitev je v javnosti sprožila številne odzive. Kritiki opozarjajo, da gre za pomembno zožitev političnih pravic dela prebivalcev, ki v Sloveniji pogosto živijo že desetletja. Nekateri pravni in civilnodružbeni glasovi so ob tem izpostavili tudi primerjave z obdobjem po osamosvojitvi, ko je del prebivalcev ostal brez urejenega pravnega statusa, kar je pozneje postalo znano kot izbris.
Nevladniki opozarjajo: spremembe volilnega zakona omejujejo politične pravice
Vodja poslanske skupine Levice Nataša Sukič je v odzivu, ki ga povzema Delo, opozorila na zgodovinske vzporednice z izbrisom:
»Izbris leta 1992 je pomenil odvzem pravnega obstoja, ljudje so izgubili dokumente, socialne pravice, zdravstveno zavarovanje, pravno varnost. Današnjega posega s tem ni mogoče povsem enačiti, a vendarle nekaj pa je vseeno skupno. Takrat je država določeni skupini ljudi odrekla pravni obstoj,« je dejala Sukič in predlog opozicije označila za sramoten.
Po njenih besedah gre za primerjavo, ki opozarja na širše vprašanje politične vključenosti in pravnega statusa dolgotrajnih prebivalcev Slovenije.
Zagovorniki zakona medtem poudarjajo, da je odločitev v skladu z načelom, da naj o lokalnih zadevah odločajo predvsem državljani države. Sprememba bo vplivala na prihodnje lokalne volitve, saj državljani tretjih držav ne bodo več uvrščeni v volilne imenike.
Javnost in strokovna sfera ostajata razdeljeni glede vprašanja, kako takšna odločitev vpliva na razumevanje politične participacije in integracije v lokalnih skupnostih.
