K nastanku viralnih trendov največ prispevajo platforme, kot so TikTok, Instagram in YouTube. Njihovi algoritmi uporabnikom prikazujejo vsebine, ki so trenutno priljubljene, zato lahko ena sama objava v zelo kratkem času doseže ogromno občinstvo. Ko uporabniki trend posnemajo, delijo ali komentirajo, se njegova priljubljenost še povečuje.
Viralni trendi imajo lahko tudi pozitiven vpliv. Eden izmed teh je tudi Ice Bucket challange (izziv z ledenim vedrom vode). Potekal je po zelo preprostem, a izjemno učinkovitem verižnem principu, ki je izkoriščal moč družbenih omrežij (predvsem Facebooka in Instagrama). Uporabnik je posnel kratek video, povedal namen (ALS) terizzval tri prijatelje. Nominirane osebe so posledicno morale odgovori na video v 24 urah. Izbirale so med polivanjem z ledeno vodo ali donacijo (večina je storila oboje). Izziv je potekal tako, da so si nominirane osebe cez glavo izlile vedro vode z ledom, kar ustvari zabaven video odziv.Video so osebe objavile pod #IceBucketChallenge in označile nominirane, da nadaljujejo krog. Spletni trendi in izzivi spodbujajo ustvarjalnost, povezujejo ljudi in širijo pomembna družbena sporočila. Nekateri trendi so bili namenjeni dobrodelnosti, ozaveščanju o zdravstvenih težavah ali zbiranju sredstev za pomoč ljudem v stiski.
Po drugi strani pa vsi trendi niso koristni. Nekateri spodbujajo nevarna dejanja ali širjenje napačnih informacij. Zaradi želje po všečkih in ogledih se lahko posamezniki vključijo v izzive, ki ogrožajo njihovo varnost ali zasebnost. Kot je v preteklosti prikazal tudi Blue whale izziv, ki je bil aktualen med leti 2015 in 2016. Ideja o izzivu je primarno nastala na ruskih socialnih omrežjih in posledično ciljala na občutljive in ranljive najstnike v spletnih klepetalnicah. V klepetalnicah se je izvajalo sistemsko psihološko izsiljevanje in manipulacija, ki sta potekala po nasledjem vzorcu. Skrbniki so uporabnikom vsak dan dodelili eno nalogo, skupno 50 nalog v 50 dneh.Naloge so se začele z nenavadnimi, a neškodljivimi ukazi (npr. budenje ob 4.20 zjutraj, gledanje grozljivk), nato pa so prerasle v zahteve po samopoškodovanju. Na 50. dan je skrbnik od udeleženca zahteval, da stori samomor. Če je mladostnik želel izstopiti iz igre, so skrbniki uporabili ustrahovanje. Grozili so z razkritjem osebnih podatkov (doxxing) ali s škodovanjem njihovi družini. Zato je pomembno, da uporabniki kritično presojajo vsebine, ki jih spremljajo in delijo.
Življenjska doba viralnih trendov je običajno kratka. Kar je danes priljubljeno, je lahko že čez nekaj dni pozabljeno. Kljub temu pa imajo velik vpliv na spletno kulturo, saj oblikujejo način komuniciranja, zabave in ustvarjanja vsebin.
Fenomen viralnih trendov je tako postal pomemben del sodobnega digitalnega sveta. Predstavlja priložnost za ustvarjalnost in povezovanje ljudi, hkrati pa opozarja na potrebo po odgovorni uporabi družbenih omrežij.
