Hajdinjak je poudaril, da je Slovenija na nacionalni ravni že pripravila okvir, ki vključuje krepitev odpornosti države, povečanje vlaganj v obrambo ter postopno nadgradnjo obrambnih zmogljivosti.
»Mi smo zato na nacionalni ravni že pripravili nek okvir za krepitev odpornosti, za krepitev vlaganj in krepitev zmogljivosti, da bomo do vrha Nata v Ankari pogledali, kako in na kakšen način bomo lahko izpolnili svoje zaveze, ki smo jih dali zavezništvu, ter hkrati postopno in uravnoteženo poviševali tudi obrambne izdatke v skladu z metodologijo Nata,« je dejal minister, piše RTV Slovenija.
Ob tem je dodal, da bo Slovenija še naprej ostala zavezana podpori Ukrajini, ki jo v okviru zavezništva tudi v prihodnje vidi kot pomembno varnostno vprašanje.
Razprava o izpolnjevanju zavez in obrambnih izdatkih
Ena osrednjih tem tokratnega zasedanja je bilo izpolnjevanje zavez glede obrambnih izdatkov. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ob tem poudaril, da od članic pričakuje jasne, konkretne in verodostojne načrte za postopno zvišanje obrambnih proračunov na pet odstotkov BDP do leta 2035, kot je bilo dogovorjeno na lanskem vrhu v Haagu.
Rutte je izpostavil, da številne države že sledijo temu cilju, saj so evropske članice Nata in Kanada lani skupaj namenile približno 90 milijard dolarjev več za obrambne naložbe kot leto prej. Večina držav je že dosegla tudi dogovorjeni prag dveh odstotkov BDP za obrambo.
Ob tem pa je opozoril, da vse članice še niso izpolnile svojih zavez. Med državami, ki še niso dosegle dogovorjenih dveh odstotkov BDP, so Slovenija, Češka in Albanija.
Nadaljnji koraki pred vrhom v Ankari
Ministri bodo v prihodnjih tednih nadaljevali usklajevanja, zlasti glede načrtov za postopno povečanje obrambnih izdatkov ter dolgoročno krepitev varnosti in odpornosti zavezništva. Pričakovati je, da bodo države na vrhu v Ankari predstavile konkretne časovnice in ukrepe za uresničitev sprejetih zavez.
