V rezervatu poudarjajo, da se ob opozorilih obiskovalcem pogosto srečujejo z odgovorom, da njihov pes »nič ne naredi«, vendar tokratni primer po njihovih besedah znova kaže, zakaj pravilo o obvezni uporabi kratkega povodca ni zapisano brez razloga.
Kot opozarjajo, je Naravni rezervat Škocjanski zatok zaščiteno območje narave, kjer so ljudje zgolj gostje. Namen obiska je opazovanje, občudovanje in spoznavanje narave, pri tem pa je ključno, da obiskovalci čim manj vznemirjajo živali, zaradi katerih je območje tudi zavarovano.
Pes mora biti na kratkem povodcu
V času gnezditvene sezone je previdnost še toliko pomembnejša. Ob učni poti se namreč pogosto skrivajo mladiči ptic, ki so gnezdo že zapustili, vendar še ne znajo leteti. Takšnih mladičev obiskovalci pogosto sploh ne opazijo, za radovednega psa pa lahko predstavljajo lahek plen.
V rezervatu ob tem poudarjajo, da pravila niso priporočila, temveč ukrepi za zaščito živali, ki zaradi človekovih posegov v prostor izgubljajo vse več življenjskega prostora. Nespoštovanje pravil ima lahko konkretne posledice – za živali so te pogosto nepopravljive, kršitelji pa lahko za svoje ravnanje odgovarjajo tudi v prekrškovnem postopku.
Kdo je polojnik?
Polojnik je močvirska ptica iz družine pobrežnikov, ki živi ob plitvih vodah, solinah, lagunah in močvirjih. Prepoznaven je po zelo dolgih, tankih rdečih nogah ter črno-belem perju. V slovenščini se z izrazom polojnik običajno misli na črnega pobrežnika oziroma black-winged stilt (Himantopus himantopus).
Poleg obveznega kratkega povodca za pse v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok veljajo še druga pomembna pravila za obiskovalce.
Med stvarmi, ki so prepovedane oziroma niso dovoljene, so predvsem:
- hoja zunaj urejenih poti, opazovališč in drugih površin za obiskovalce,
- hrupno vedenje, ki vznemirja živali in druge obiskovalce,
- hranjenje živali ali kakršen koli drug fizični stik s prostoživečimi in pašnimi živalmi,
- obisk izven odpiralnega časa,
- kopanje, potapljanje in drugi vodni športi, pa tudi sončenje,
- kurjenje ognja, kampiranje ali prenočevanje v avtomobilu na območju rezervata,
- vodenje skupin brez dogovora z upravljavcem,
- kolesarjenje po rezervatu, razen po označeni trasi Parenzane ob robu območja,
- ter seveda vsako ravnanje, ki bi lahko vznemirjalo živali ali poškodovalo njihov življenjski prostor.
