Povod za sklepe ankaranskih občinskih svetnikov je bilo razkritje tamkajšnjega župana Gregorja Strmčnika, ki je na novinarski konferenci predstavil pridobljeno projektno nalogo z načrti za gradnjo novega priveznega mesta za tankerje zahodno od zaključka drugega pomola Luke Koper. Po njegovih navedbah naj bi snovalci na podlagi državnega prostorskega načrta drugi pomol podaljšali za 830 metrov v morje – v zračni liniji to pomeni približno razdaljo med Adrio Ankaran in koprsko Žusterno – ter tako pridobili privezno mesto za dva do 300 metrov dolga tankerja in opremo za pretovor utekočinjenega naftnega plina ter tekočih kemikalij.
»Morja, kot ga imamo danes v Republiki Sloveniji, ne moremo žrtvovati za kapitalske interese in je redka naravna dobrina. Postaviti tankerski terminal s plinskim je pa ubijati ljudi. Če bomo tu imeli tankerske priveze in plinski terminal, bo najbolj trpel turizem v Piranu, potem Izoli. V Ankaranu je potem popolnoma brez zveze karkoli razvijati,« je na novinarski konferenci med drugim dejal Strmčnik.
Proti plinskim terminalom v zalivu so se sicer že v preteklosti izrekli mnogi, tudi Mestna občina Koper. Kot sporočajo iz Ankarana, pa gre tokrat za veliko podaljšanje drugega pomola in vzpostavitev priveznih mest za dva tankerja, do česar se po njihovih navedbah doslej še nihče ni opredeljeval.
V KOPRU ZAHTEVALI POJASNILA
Sledilo je sporočilo koprskega mestnega sveta, da skrivanje dokumentacije in neobveščanje o nameravanih posegih na območju pristanišča rušita medsebojno zaupanje, zato so od vodstva Luke Koper zahtevali pojasnila.
Predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan in delavski direktor Vojko Rotar sta strateške načrte pristanišča predstavila na julijski seji. Kržanova je ob tem odločno zanikala, da bi v Luki Koper načrtovali gradnjo plinskega terminala, v Ankaranu predstavljeno dokumentacijo pa označila za nepotrjene in nepodpisane skice.
V Luki Koper sicer preučujejo različne možnosti morebitnega podaljšanja drugega pomola, saj bo treba v prihodnosti sanirati že obstoječi tankerski privez. Na kakšen način bo sanacija izvedena, predsednica uprave za zdaj še ni znala pojasniti. Ob tem je Kržanova mestne svetnike povabila, naj si ogledajo pristanišče in njegovo delovanje. Kot je poudarila, Luka Koper deluje v skladu s svojo strategijo, koncesijsko pogodbo in državnim prostorskim načrtom.
Prav na slednjega so se nato oprli mestni svetniki in sprejeli sklep, ki županu in občinskim strokovnim službam nalaga pripravo uradne pobude za njegovo spremembo. Preden bo dokument poslan pristojnemu ministrstvu, ga bo moral župan znova predložiti mestnemu svetu v dokončno potrditev.
Kot je pojasnil koprski svetnik Alan Medveš (Levica), gre za enega prvih korakov v smeri zaščite tega prostora. »Ugotavljamo, da v DPN iz leta 2012 nekatere stvari niso ustrezno urejene – predvsem z vidika ravnanja do okolja, prebivalstva in tega, kar nam je narava dala v tem prostoru,« je razložil in dodal, da je sporna predvsem širitev drugega pomola na način, ki ne bi pomenil le njegovega podaljšanja, temveč tudi širitev terminala za tekoča goriva.
Pred tem so v Kopru obravnavali še pobudo Jureta Colje (SDS), naj občina neposredno nasprotuje podaljšanju drugega pomola in gradnji novih tankerskih privezov. Mestni svet njegovega predloga ni podprl in se je namesto tega odločil za oblikovanje enotnega sklepa.
Načrte pristanišča naj bi julija obravnavali tudi izolski občinski svetniki, vendar so točko preložili na naslednjo sejo. Ob tem so pojasnili, da širitev pristanišča sicer izhaja iz že sprejetega državnega prostorskega načrta. Predstavniki občine so kljub temu izrazili zaskrbljenost zaradi načrtovanega poglabljanja morskega dna, saj to močno vpliva na ekosistem in prinaša stroge omejitve gibanja. Obravnavo te problematike bodo nadaljevali 17. septembra.
NOVI PRIVEZI OB DRUGEM POMOLU
Posebej pomemben je četrti odstavek 16. člena, ki določa ureditev privezov za terminal za tekoče tovore zahodno od drugega pomola. DPN predvideva pretakalno ploščad, odbojnike in privezna mesta, dostop do privezov prek mostne konstrukcije za vozila in vzdrževanje ter peš most do priveznih mest.
Najpomembnejša določba pa je, da je privezno mesto za tankerje predvideno kot samostojna privezna ploščad na morju, ki omogoča hkraten obojestranski privez dveh tankerjev. Pristajalni pomol je načrtovan kot dvojna pretakalna ploščad.
SKLADIŠČNE ZMOGLJIVOSTI
DPN določa, da lahko skupna prostornina rezervoarjev na terminalu doseže 203.000 kubičnih metrov, posamezni rezervoarji pa so lahko visoki do 24 metrov in imajo največji premer 25 metrov. Predvidena je tudi gradnja novih cevovodov od privezov na podaljšku drugega pomola do skladišč ter možnost njihove poznejše prilagoditve glede na tehnološke in logistične potrebe.
DPN NE DOLOČA VRSTE TOVORA
V 16. členu so naštete vrste tekočih tovorov, ki jih je mogoče skladiščiti, med njimi fosilna goriva, biogoriva, kemikalije in različni naftni derivati. Besedilo uredbe izrecno ne omenja terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG). Načrt pa predvideva infrastrukturo za pretovor tekočih tovorov ter novo tankersko privezno mesto na podaljšku drugega pomola, zato je prav razlaga teh določb v zadnjem času sprožila razprave o prihodnjem razvoju pristanišča.
Kaj predvideva DPN za Luko Koper?
- člen državnega prostorskega načrta (DPN) za Luko Koper podrobno ureja razvoj terminala za tekoče tovore. V njem so predvidene prostorske rešitve za skladiščenje in pretovor tekočih goriv, kemikalij ter drugih tekočih tovorov, vključno z možnostjo širitve drugega pomola.
Terminal je razdeljen na tri območja: prvo območje je ob obali drugega pomola, drugo pod Srminom, tretje pa na pomolu kot njegovem podaljšku.
Na teh območjih DPN predvideva gradnjo skladišč, upravnih objektov, rezervoarjev, črpališč, polnilnic, parkirišč, manipulativnih površin, objektov za obdelavo kalužnih in odpadnih voda ter druge infrastrukture, potrebne za delovanje terminala.
Na prvem območju je predvideno skladiščenje plinskega olja, letalskega goriva, biodizla, bencina, parafinskega olja, ortoksilena, fosforne kisline in rastlinskih olj. Obstoječa kamionska polnilnica naj bi se razširila z dodatnim polnilnim otokom.
Na območju pod Srminom so predvidena skladišča za biogoriva, fosilna goriva in kemikalije ter nova kamionska in železniška polnilnica, črpališče za požarno vodo in objekt za obdelavo odpadnih voda.
Na področju tekočih tovorov v Luki Koper trenutno poleg naftnih derivatov, kot so dizel, biodizel in letalsko gorivo, ki predstavljajo večji delež tovora v tej blagovni skupini, pretovarjajo tudi različne alkohole in kemikalije.
Kar zadeva utekočinjeni plin – naftni ali zemeljski –, so v Luki Koper pojasnili, da tega energenta v koprskem pristanišču ne pretovarjajo.
»Kar zadeva pogoje za pretovor, tega ne določa pristanišče, ampak jih opredeljujejo različna nacionalna zakonodaja in predpisi Evropske unije,« so nam pojasnili.
