Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da lahko dolgotrajna vročina resno ogrozi zdravje, zlasti pri starejših, otrocih, nosečnicah in kroničnih bolnikih. Posebna previdnost je potrebna tudi pri ljudeh, ki delajo na prostem, športnikih ter prebivalcih mest, kjer učinek tako imenovanih toplotnih otokov še dodatno zvišuje temperature.
Izogibajte se soncu in pijte dovolj tekočine
NIJZ svetuje, da se med 10. in 17. uro zadržujemo v senci ali hladnih prostorih ter se izogibamo večjim fizičnim naporom. Pomembno je redno pitje vode oziroma drugih brezalkoholnih pijač, tudi če žeje ne občutimo.
Priporočljiva so lahka, ohlapna in svetla oblačila, prehrana pa naj bo sestavljena iz manjših in lažjih obrokov. Če doma ni mogoče zagotoviti dovolj nizke temperature, strokovnjaki priporočajo obisk klimatiziranih javnih prostorov, kot so knjižnice, kulturni domovi ali nakupovalna središča.
Poskrbite, da bo stanovanje ostalo hladno
Prostore je najbolje zračiti zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, čez dan pa okna zapreti in jih zasenčiti z zunanjimi senčili, kot so rolete ali žaluzije. Po potrebi si lahko pomagamo z ventilatorji ali klimatskimi napravami.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi varni hrani, saj se živila v vročini hitreje pokvarijo. Prav tako je pomembno, da zdravila hranimo pri temperaturi, ki jo priporoča proizvajalec.
Nikoli ne puščajte otrok ali starejših v avtomobilu
NIJZ posebej opozarja, da v parkiranem vozilu nikoli ne smemo pustiti otroka, starejše osebe ali kogar koli drugega, niti za nekaj minut. Temperatura v avtomobilu lahko že v zelo kratkem času doseže življenjsko nevarne vrednosti.
Če pri nekom opazimo znake pregretja, ga je treba takoj umakniti v senco ali hladen prostor in ga začeti ohlajati. Ob sumu na vročinsko kap je treba nemudoma poklicati nujno medicinsko pomoč. Nezavestni osebi ne smemo dajati tekočine.
Posebna skrb za živali
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarja, da visoke temperature močno obremenjujejo tudi živali. Lastniki hišnih ljubljenčkov morajo poskrbeti, da imajo ves čas na voljo svežo vodo, senco ali hladen in dobro prezračen prostor.
Psov ni priporočljivo sprehajati sredi dneva, saj lahko vroč asfalt povzroči boleče opekline blazinic. Sprehodi naj bodo omejeni na zgodnje jutranje ali večerne ure.
Hišnih živali prav tako nikoli ne smemo puščati v parkiranem avtomobilu ali drugih zaprtih, neprezračenih prostorih.
Vročina je nevarna tudi za rejne živali
Rejne živali vročino prenašajo precej težje kot mraz. Zaradi visokih temperatur lahko trpijo zaradi stresa, zmanjšanega apetita, padca mlečnosti in celo vročinskega udara.
Zato morajo imeti ves čas zagotovljeno zadostno količino sveže vode, možnost umika v senco ter dobro prezračene hleve. Prevozniki naj prevoz živali načrtujejo v zgodnjih jutranjih ali nočnih urah, kadar temperature niso previsoke, med vožnjo pa morajo zagotoviti učinkovito prezračevanje in redno spremljati stanje živali.
Ob napovedanih nevihtah pristojni svetujejo tudi, da se živalim na paši omogoči hiter umik v zavetje ter da se preveri stanje ograj, napajalnikov in nadstreškov.
Strokovnjaki ob začetku vročinskega vala poudarjajo, da lahko z nekaj preprostimi preventivnimi ukrepi bistveno zmanjšamo tveganje za zdravstvene zaplete. Posebna pozornost naj bo namenjena najbolj ranljivim skupinam ljudi in živalim, saj lahko dolgotrajna vročina brez ustrezne zaščite hitro postane nevarna.
