Tudi v občini Piran se postopoma dviguje napetost pred novembrskimi lokalnimi volitvami. Med imeni, ki so zaokrožila v javnosti, se kot eden izmed resnejših kandidatov vse pogosteje omenja tudi Robert Smrekar, nekdanji direktor Krajinskega parka Strunjan in piranske občinske uprave, trenutno pa direktor splošnega sektorja v koprski Marjetici. S Smrekarjem, rojenim Portorožanom, smo se pogovarjali o razlogih za njegovo kandidaturo, o tem, kateri so po njegovi oceni največji izzivi v občini Piran, ter nenazadnje o tem, zakaj meni, da bi bil dober župan.
Vse kaže, da bo tudi na letošnjih lokalnih volitvah nabor tistih, ki se bodo potegovali za županski stolček, kar pester. Zakaj ste se tudi vi odločili podati v župansko tekmo?
Prepričan sem, da sem sposoben vodenju občine vtisniti drugačen, prijaznejši pečat in da znam usmeriti težišče aktivnosti na človeka, našega krajana. V mandatu, ki se izteka, je bilo daleč preveč pozornosti namenjene interesom kapitala, bistveno premalo pa dejanskim potrebam občanov. Urejanje javnih in športnih površin je sicer lahko všečno, tudi potrebno, a vem, da so resnične prioritete drugačne. Glede na svoje vodstvene izkušnje in nenazadnje izobrazbo – sem pravnik in ekonomist – vem, da sem dober županski kandidat.
»V MANDATU, KI SE IZTEKA, JE BILO DALEČ PREVEČ POZORNOSTI NAMENJENE INTERESOM KAPITALA, BISTVENO PREMALO PA DEJANSKIM POTREBAM OBČANOV.«
Omenjate »resnične prioritete«. Katere pa so po vašem mnenju prednostne naloge občine Piran v naslednjem mandatu?
Govoriva torej o mojem volilnem programu… Na prvo mesto postavljam stanovanjsko problematiko, saj občina že desetletja ni zgradila niti enega samega neprofitnega ali varovanega stanovanja. Za to preprosto ni izgovorov. Stanovanjska stiska med mladimi, socialno ogroženimi in varstva potrebnimi starejšimi je ogromna.
Na drugo mesto postavljam občinski prostorski načrt. Tudi na tem področju v tem mandatu ni bilo narejenega prav nič, zato ostajamo med črnimi ovcami v Sloveniji. Žal temu botrujejo interesi nepremičninskih lobijev, v škodo občanov in občinskega premoženja. Zelo visoko na svoji agendi umeščam vprašanje razvoja turizma kot glavnega gonila gospodarskega razvoja občine. Danes pa že vsakdo opazi, kako klavrno je stanje na tem področju – iz leta v leto tonemo globlje.
Nazadnje bi izpostavil še infrastrukturne projekte: »zimzeleno« piransko garažno hišo ter garažno hišo v Luciji, ureditev obalne črte od Fornač do kapitanije, vzpostavitev enosmernega prometa skozi Portorož ob ureditvi kolesarske steze, lucijsko obvoznico in še bi lahko našteval. Odločno premalo se je na primer posvečalo težavam občanov na podeželju – prepogosto se nanje pozabi!
»NA PRVO MESTO POSTAVLJAM STANOVANJSKO PROBLEMATIKO, SAJ OBČINA ŽE DESETLETJA NI ZGRADILA NITI ENEGA SAMEGA NEPROFITNEGA ALI VAROVANEGA STANOVANJA.«
Takih, ki menijo, da so primerni za županski položaj, je veliko. V čem mislite, da ste boljši kandidat od drugih?
Ker bom v ospredje ponovno postavil krajana. Dovolj je bilo razprodaj, uklanjanja interesom nepremičninskih lobijev, sklepanja kravjih kupčij, zadolževanja za nesmiselne investicije, nepremišljenega trošenja po načelu »kruha in iger« ter kupovanja medijskega prostora za lastno promocijo z javnim denarjem. Še en tak mandat bi spravil občino na kolena. Občina obstaja za zadovoljevanje potreb občanov, in to mora biti osnovno vodilo za župana.
