Slovensko morje se tudi letos spopada z izjemno visokimi temperaturami. Meritve na oceanografski boji Vida, ki stoji približno 1,5 navtične milje severno od piranskega svetilnika, so junija pokazale rekordnih 29,9 stopinje Celzija, kar je najvišja junijska temperatura na tej lokaciji od začetka meritev leta 2004.
Ob aktualnem vročinskem valu strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko bil dosežen celo nov temperaturni rekord.
Rekord je pomemben, še pomembnejši pa je trend
Kot je za STA pojasnil raziskovalec Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, posamezni temperaturni rekord sam po sebi ni največji razlog za zaskrbljenost.
Po njegovih besedah je bistveno predvsem to, da povprečna temperatura morja v severnem Jadranu že več desetletij vztrajno narašča. Ob vsakem novem vročinskem valu se temu dolgoročnemu trendu pridružijo še izrazite temperaturne anomalije, kar pomeni dolgotrajen toplotni stres za morske organizme.
Podatki to potrjujejo. Kar osem od desetih najtoplejših junijev na lokaciji boje Vida so raziskovalci zabeležili v zadnjem desetletju.
Meritve kažejo izjemno visoke vrednosti
Raziskovalka Katja Klun je za STA pojasnila, da znanstveniki temperaturo morja spremljajo z oceanografsko bojo Vida, kjer meritve izvajajo na približno dveh metrih globine in pri morskem dnu.
Junijska temperatura 29,9 stopinje Celzija je presegla dosedanji junijski rekord iz leta 2019. Najvišja temperatura, izmerjena na površini morja na tej lokaciji, pa ostaja 30,4 stopinje Celzija, zabeležena julija 2010.
Segrevanje ogroža morski ekosistem
Visoke temperature morja ne vplivajo le na počutje kopalcev, temveč predvsem na življenje pod morsko gladino.
Kot je za STA opozoril Ličer, dolgotrajno segrevanje povečuje verjetnost, da bodo presežene temperaturne meje, ki jih številni morski organizmi še prenesejo. Posledice so lahko resne – od zmanjšane odpornosti organizmov do njihovega pogina.
Med najbolj opaznimi posledicami segrevanja morja je tudi bledenje koral, ki nastane zaradi izgube simbiotskih alg. Gre za odziv na dolgotrajen toplotni stres, ki lahko pomembno oslabi celoten morski ekosistem.
Podatki se zbirajo neprekinjeno
Oceanografska boja Vida podatke v realnem času pošilja od leta 2008, raziskovalci pa temperaturo morja spremljajo tudi na drugih merilnih mestih ob slovenski obali, med drugim na boji Zarja in pri koprski kapitaniji.
Strokovnjaki poudarjajo, da bo prav dolgoročno spremljanje teh meritev ključno za razumevanje podnebnih sprememb in njihovega vpliva na slovensko morje v prihodnjih letih.
