Po navedbah strokovnjakov so hidromeduze skoraj povsem prozorne, zato jij je v morju pogosto težko opaziti. Njihov klobuk lahko doseže premer do deset centimetrov, na robu pa imajo številne zelo kratke in komaj vidne lovke. Značilni radialni kanali, ki se raztezajo iz osrednjega dela telesa, ji dajejo videz kolesa.
Primerki, opaženi v Štinjanskem zalivu, so bili že precej poškodovani, saj so jih valovi v plitvini večkrat zanesli ob skale in kamenje. Mnogim so zato manjkali robovi klobuka in kratke lovke.
Stik lahko povzroči blago draženje
Strokovnjaki pojasnjujejo, da hidromeduza Aequorea forskalea ni nevarna za ljudi. Pri občutljivejših posameznikih pa lahko stik povzroči blago alergijsko reakcijo, predvsem na občutljivejših delih telesa, kot sta vrat in trebuh.
Na mestu stika se lahko pojavita rdečina in manjši mehurčki, ki običajno izginejo v dveh do treh dneh. Občutek po ožigu primerjajo z zmernim pikom ose.
Zaradi tega kopalcem svetujejo, naj se meduz ne dotikajo, starše pa pozivajo, naj opozorijo otroke, naj se z njimi ne igrajo ali jih mečejo drug proti drugemu, saj lahko tudi poškodovani primerki povzročijo blage opekline.
Pojav bi lahko zajel širše območje Istre
Po ocenah strokovnjakov je mogoče pričakovati, da se hidromeduze pojavljajo tudi v drugih zalivih ob zahodni obali Istre.
Predstojnik oddelka za oceanografijo na Fakulteti za naravoslovje v Pulju, Paolo Paliaga, pojasnjuje, da se ta vrsta običajno pojavlja konec marca, letos pa je vrhunec številčnosti dosegla šele v začetku avgusta.
Po njegovem mnenju bi lahko na poznejše razmnoževanje vplivale izjemno sušne razmere in zmanjšan dotok sladke vode iz italijanskih rek, kar je spremenilo planktonske združbe in morske tokove v severnem Jadranu. Pojav teh hidromeduz so v zadnjih dneh zabeležili tudi v okolici Rovinja.
Čeprav njihov pojav med kopalci pogosto vzbudi zaskrbljenost, strokovnjaki poudarjajo, da ni razloga za preplah. Običajna previdnost in izogibanje neposrednemu stiku z meduzami zadostujeta za varno uživanje v morju.
