Razprava o tem, ali so boljši psi ali mačke, verjetno ne bo nikoli dobila zmagovalca. Razlike med njimi so očitne že na prvi pogled, razlikujejo pa se tudi v načinu komunikacije, prehranjevanja in vedenja.
Toda številne značilnosti si vendarle delijo. Oboji lahko z ljudmi oblikujejo tesne odnose, za sporazumevanje uporabljajo govorico telesa, imajo izredno razvita čutila in potrebujejo precej več spanja kot ljudje.
Nekatere podobnosti so precej presenetljive.
Oboji se z nami »pogovarjajo« brez besed
Mačke in psi veliko sporočajo z držo telesa, položajem ušes, repom, pogledom in gibanjem.
Težava za človeka nastane, ker isti znak pri obeh vrstah ne pomeni nujno istega.
Mahanje z repom pri psu denimo pogosto povezujemo z vznemirjenjem in v določenih okoliščinah z veseljem, pri mački pa hitro premikanje oziroma udarjanje z repom lahko kaže na razdraženost ali močno vznemirjenost.
Zato je pri obeh pomembno opazovati celotno telo živali in okoliščine, ne le enega znaka.

Njihov svet je poln vonjav, ki jih mi sploh ne zaznamo
Psi so slavni po svojem izjemnem vohu, toda tudi mačke imajo zelo dobro razvit čut za vonj.
Za obe vrsti vonj ni samo informacija o tem, ali nekje diši po hrani. Z vonjavami pridobivata podatke o okolju, drugih živalih in ljudeh ter označujeta prostor.
Zato lahko nova žival, nov kos pohištva ali celo neznan vonj na oblačilih pri hišnem ljubljenčku sproži precej več zanimanja, kot bi pričakovali.
Slišijo tisto, česar mi ne moremo
Tudi sluh je pri mačkah in psih občutljivejši kot pri ljudeh, zlasti pri zaznavanju visokih frekvenc.
To pojasni tudi prizore, ki jih pozna marsikateri skrbnik: pes ali mačka nenadoma dvigne glavo in začne pozorno poslušati, človek poleg njega pa ne sliši popolnoma ničesar.
Zanimiva so tudi njihova ušesa. Obe vrsti jih lahko premikata in njihov položaj uporabljata kot del govorice telesa.
Tudi mačko je mogoče marsičesa naučiti
Šolanje navadno povezujemo predvsem s psi, vendar se lahko učijo tudi mačke.
Obe vrsti se lahko naučita povezovati določeno vedenje s posledico. Pri tem je pomembno ugotoviti, kaj posamezno žival motivira.
Pri enem ljubljenčku bo to priboljšek, pri drugem igra, pozornost ali nekaj povsem drugega. Zato lahko tudi mačko naučimo različnih vedenj in preprostih trikov – če najdemo dovolj zanimivo nagrado.
Dom je tudi njihov teritorij
Čeprav živijo na kavču, spijo v naših posteljah in hrano dobijo v skledi, so pri psih in mačkah še vedno prisotni številni naravni vedenjski vzorci.
Med njimi je odnos do prostora.
Obe vrsti lahko kažeta teritorialno vedenje, čeprav ga izražata na različne načine. Vonj ima pri tem pomembno vlogo. Mačke lahko svoje vonjave puščajo tudi z drgnjenjem glave in obraza ob predmete, pse pa vsi poznamo po temeljitem ovohavanju in označevanju na sprehodih.

Mačke niso nujno samotarke
Eden trdovratnejših stereotipov pravi, da pes potrebuje človeka, mačka pa ga zgolj tolerira, dokler ji daje hrano.
Resničnost je precej bolj zapletena.
Mačke so lahko zelo družabne in z ljudmi oblikujejo močne vezi. Nekatere svojega človeka spremljajo iz prostora v prostor, iščejo njegovo bližino in ob njem spijo.
Razlikuje se predvsem način, kako posamezna žival naklonjenost pokaže.
Instinkti niso izginili samo zato, ker živijo z nami
Polna skleda hrane ne pomeni, da so izginili vedenjski vzorci njihovih prednikov.
Pri mačkah lahko to zelo dobro vidimo med igro. Zalezovanje igrače, skok nanjo in lovljenje posnemajo elemente lovskega vedenja.
Tudi psi so ohranili številna nagonska vedenja, njihova izraženost pa se močno razlikuje glede na pasmo in posamezno žival.
Udomačitev je njihovo življenje močno spremenila, ni pa izbrisala njihove biološke dediščine.
Oboji radi veliko spijo
Če se vam zdi, da vaš ljubljenček velik del dneva prespi, to ni nič nenavadnega.
Odrasle mačke pogosto spijo približno od 12 do 16 ur na dan, posamezne pa tudi več. Količina spanja je odvisna od starosti, aktivnosti, okolja in zdravstvenega stanja.
Tudi psi potrebujejo veliko počitka, količina pa se razlikuje glede na starost, velikost, aktivnost in posamezno žival.
Mladiči in starejše živali praviloma spijo še več.
Postelja njihovega človeka je pogosto najboljša postelja
Kupite jim mehko ležišče, ga postavite na idealno mesto in porabite precej več denarja, kot ste nameravali.
Potem pa zvečer ugotovite, da je najbolj zaželen prostor še vedno vaš kavč ali postelja.
Pri obeh vrstah je lahko bližina človeka povezana z občutkom varnosti, toplino in navezanostjo. Pri mačkah je denimo iskanje bližine med spanjem lahko znak zaupanja.
Tako se lahko zgodi, da ima žival po stanovanju tri svoja ležišča, a še vedno izbere vaš vzglavnik.

Oboji lahko z ljudmi ustvarijo močno vez
Psi so znani po navezanosti na svoje skrbnike, vse več pa vemo tudi o odnosih med ljudmi in mačkami.
Mačka, ki vam sledi po stanovanju, se drgne ob vas, počasi mežika ali išče vašo bližino, ne počne tega nujno samo zato, ker pričakuje večerjo.
Tako psi kot mačke se lahko na ljudi močno navežejo, le načini izražanja te povezanosti niso vedno enaki.
Imajo skupne tudi zelo oddaljene evolucijske korenine
Čeprav je danes med čivavo in perzijsko mačko težko videti veliko sorodnosti, psi in mačke pripadajo istemu redu sesalcev – zverem oziroma Carnivora.
Njihove evolucijske poti so se že davno ločile, vendar si zaradi skupnega oddaljenega porekla še vedno delijo nekatere telesne značilnosti.
Seveda to ne pomeni, da so njihove potrebe enake.
Zelo pomembna razlika je denimo prehrana. Mačke so obligatni oziroma pravi mesojedi in imajo posebne prehranske potrebe, medtem ko so se psi skozi evolucijo prilagodili precej bolj raznoliki prehrani.
Različni, a vendar presenetljivo podobni
Pes bo morda navdušeno pritekel do vrat, ko pridete domov, mačka pa vas bo pričakala na kavču in se obnašala, kot da vaše večurne odsotnosti sploh ni opazila.
To še ne pomeni, da ji ni mar.
Prav v tem je morda največja razlika med našima najpogostejšima hišnima ljubljenčkoma: pogosto podobne potrebe in občutke izražata na zelo različne načine.
Ko se naučimo razumeti njuno govorico, postane jasno, da si mačke in psi vendarle niso tako različni, kot se zdi na prvi pogled.






