Luna je nocoj za nekaj kratkih, a izjemnih trenutkov povsem zakrila Sonce. Popolni Sončev mrk, ki so ga lahko opazovali v ozkem pasu severne poloble, je dosegel tudi Španijo, kjer se je težko pričakovani astronomski spektakel odvil tik pred sončnim zahodom.
Prve fotografije in posnetki kažejo prizor, zaradi katerega so se številni ljubitelji astronomije v zadnjih dneh odpravili na pot: Sončev disk se je postopoma tanjšal v vse ožji krajec, nato pa za kratek čas izginil za Luno.
Okoli črne Lunine ploskve je ostala vidna svetla Sončeva korona.
Od sončevega krajca do popolnega mrka
Dogajanje smo lahko v živo spremljali tudi prek spletnega prenosa iz španskega kraja Villalibado.
Ob 19.42 je bilo Sonce komaj prekrito z Luno
Še okoli 20.10 je bil viden izrazit svetel Sončev krajec, medtem ko je Luna že prekrivala večji del Sončeve ploskve.
V naslednjih minutah se je vidni del Sonca vse bolj tanjšal. Okoli 20.21 je ostal le še ozek svetel srp.
Nekaj minut pozneje je bila svetla površina Sonca že izjemno tanka, popolna faza pa vse bližje.
Nato je prišel trenutek, na katerega so čakali opazovalci.
Luna je povsem prekrila svetlo Sončevo ploskev, okoli njenega temnega obrisa pa se je pokazala Sončeva korona. Na robu so bile na posnetku vidne tudi drobne rdečkaste strukture oziroma protuberance – ogromni loki plazme, ki segajo iz Sončeve atmosfere.
POPOLNI SONČEV MRK, VILLALIBADO, OKOLI 20.29
V Španiji spektakel tik pred sončnim zahodom
Španija je bila danes eno osrednjih svetovnih prizorišč mrka.
Pas popolnosti je prečkal velik del severne polovice države od zahoda proti vzhodu ter med drugim območja Galicije, Asturije, Kantabrije, Baskije, Aragona, Valencije in Balearskih otokov.
Posebnost španskega mrka je bil čas njegovega nastopa. Popolna faza se je zgodila tik pred sončnim zahodom, zato je bilo Sonce že zelo nizko nad obzorjem.
Popolna faza je bila kratka – trajala je manj kot dve minuti.
Senca je potovala čez velik del severne poloble
Današnji popolni Sončev mrk se je začel daleč na severu.
Lunina senca je potovala čez odročne predele severne Rusije, vzhodno Grenlandijo in zahodno Islandijo, nato čez severni Atlantik ter naposled dosegla Iberski polotok in Baleare.
Najdaljša popolna faza je trajala približno dve minuti in 18 sekund, območje najdaljše totalnosti pa je ležalo nad severnim Atlantikom v bližini Islandije.
Zunaj ozkega pasu popolnosti je bil pojav viden kot delni Sončev mrk na velikem območju severne poloble.
Med državami, kjer smo lahko spremljali delni mrk, je bila tudi Slovenija.
Zakaj je popolni sončev mrk tako redek?
Sončev mrk nastane, ko se Luna znajde med Zemljo in Soncem ter njena senca pade na Zemljino površje.
Pri popolnem Sončevem mrku se navidezna velikost Lune in Sonca na našem nebu ujameta tako, da Luna za kratek čas povsem prekrije svetlo Sončevo ploskev.
Toda pas na Zemlji, iz katerega je mogoče videti popolno fazo, je razmeroma ozek.
Zato so popolni Sončevi mrki sicer nekje na Zemlji razmeroma reden pojav, za posamezno lokacijo pa izjemno redki. Povprečna čakalna doba za popolni mrk na istem kraju je več stoletij.
Prav zaradi tega današnji dogodek za Španijo ni bil le še en astronomski pojav.
Šlo je za prvi popolni Sončev mrk, viden z Iberskega polotoka po več kot stoletju.
Španija bo na naslednjega čakala samo eno leto
Tokrat pa čakanje na naslednji mrk v Španiji ne bo dolgo.
Današnji dogodek je namreč šele prvi del izjemnega zaporedja, ki so ga Španci poimenovali »iberski trio mrkov«.
Že 2. avgusta 2027 bo dele države prečkal nov popolni Sončev mrk.
Nato bo 26. januarja 2028 sledil še kolobarjasti Sončev mrk, pri katerem Luna ne prekrije celotne Sončeve ploskve in okoli nje ostane značilen svetel obroč.
Španija bo tako v manj kot letu in pol doživela tri izjemne Sončeve mrke – dva popolna in enega kolobarjastega.
V Sloveniji naslednji popolni šele leta 2081
Pri nas je bila zgodba precej drugačna.
Iz Slovenije smo lahko današnji pojav spremljali le kot delni Sončev mrk, saj je pas popolnosti potekal daleč od nas.
Zadnji popolni Sončev mrk, ki je bil viden iz dela današnjega slovenskega ozemlja, smo lahko spremljali 11. avgusta 1999.
Na naslednjega bomo morali čakati še dolgo.
Popolni Sončev mrk bo iz dela Slovenije ponovno viden 3. septembra 2081.
Današnji večer pa kljub koncu mrka še ni končal svoje astronomske predstave. Ko se je nebo stemnilo, so pozornost prevzeli Perzeidi, ki prav v noči z 12. na 13. avgust dosegajo vrhunec. Ker je Luna danes v mlaju, so pogoji za opazovanje meteorskega roja letos še posebej ugodni.
