Skoraj osemdeset let stara tradicija, ki vsako leto zaznamuje začetek novega šolskega leta na Obali, je dobila tudi uradno priznanje. Pomorski oziroma Neptunov krst je bil vpisan v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
Gre za eno najbolj prepoznavnih tradicij, povezanih s pomorsko šolo v Piranu. Ob sprejemu nove generacije dijakov se Piran in Portorož za dva dni znajdeta v znamenju Neptuna, gusarjev, povorke in simboličnega krsta novincev.
Ministrstvo za kulturo je pomorski krst kot novo enoto v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo 12. avgusta.
Tradicija, ki sega v leto 1947
Začetki pomorskega krsta segajo vse do leta 1947, ko je v Žusterni pri Kopru začela delovati Slovenska pomorska trgovska akademija.
Takratni dijaki so po vzoru krsta rudarjev iz Idrije pripravili krst pomorščakov. Sprva je bil namenjen samo dijakom pomorskih smeri – navtikom in ladijskim strojnikom –, pozneje pa se je z uvajanjem novih izobraževalnih programov razširil tudi na dijake drugih smeri.
Iz dogodka, ki so ga sprva pripravljali predvsem dijaki zase, se je skozi desetletja razvila prepoznavna javna prireditev, tesno povezana s Piranom, Portorožem in pomorsko identiteto tega prostora.
Pomorski krst je bil skozi desetletja deležen tudi strokovne pozornosti. Etnologinja Bogdana Marinac ga je že leta 1993 v znanstvenem članku obravnavala kot iniciacijski obred.
Pod Neptunovo okrilje
Bistvo tradicije je kljub spreminjanju njene oblike skozi desetletja ostalo enako: simbolični sprejem nove generacije dijakov pod okrilje morskega boga Neptuna.
Pomorski krst danes organizira Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, naslednica nekdanje Srednje pomorske šole. Dogajanje praviloma poteka prvi ali drugi petek in soboto v septembru v Portorožu in Piranu.
Krst sestavlja več dogodkov, med njimi povorka, prisega in sam krst novincev.
Poseben del tradicije je prihod Neptuna s spremstvom v Piran. V zadnjih izvedbah so dogajanje spremljali tudi prihod mladih gusarjev, gusarske zastave ter simbolični prevzem oblasti nad mestom. Osrednji del drugega dne predstavlja povorka nove generacije dijakov ter njihova zaprisega in krst.
Iz šolske tradicije v del identitete Pirana
Pomorski krst je v skoraj osmih desetletjih presegel okvir šolske prireditve. Postal je dogodek, ki ga spremljajo domačini in obiskovalci ter v začetku septembra poveže šolo z mestom in njegovo pomorsko tradicijo.
Za dijake prvih letnikov pa ostaja predvsem pomemben simbolni trenutek. Z udeležbo pri krstu izrazijo pripadnost šoli, pri dijakih pomorskih smeri pa tudi poklicu, za katerega se izobražujejo.
Prav ta prenos tradicije iz generacije v generacijo je ena ključnih značilnosti nesnovne kulturne dediščine.
Kaj pomeni vpis v register?
Register nesnovne kulturne dediščine je uradna zbirka šeg, znanj, veščin in drugih živih praks, ki so prepoznane kot pomemben del slovenske kulturne dediščine.
Vodi ga Ministrstvo za kulturo, predloge za vpis posameznih enot pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej, ki je koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine.
Z novim vpisom je tako tradicija, ki jo generacije dijakov in prebivalcev slovenske Istre poznajo že desetletja, dobila tudi formalno mesto med praksami, ki predstavljajo del slovenske kulturne dediščine.
Za Piran in Portorož pa je vpis še nekaj več: priznanje tradiciji, ki je skoraj osemdeset let rasla skupaj s pomorsko šolo in postala eden najbolj prepoznavnih simbolov njene povezanosti z morjem.
