Letošnja sezona kmetom ne prizanaša. Namesto stabilnega vremena, ki bi omogočilo normalen razvoj pridelkov, se že več tednov vrstijo neugodne vremenske razmere. Pomanjkanje padavin in dolgotrajna vročina sta močno izsušila tla, rastline pa se zaradi pomanjkanja vode težko razvijajo. Ministrstvo za kmetijstvo je konec julija opozorilo, da so posledice suše najbolj opazne na travnikih in krmnih rastlinah, koruzi, krompirju, zelenjavi ter drugih poljščinah. Kmetom so svetovali ukrepe za zmanjševanje škode in prilagajanje obdelave tal.
Ponekod so izgube že ogromne
Razmere niso povsod enake, vendar so na najbolj prizadetih območjih ocene zelo zaskrbljujoče. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice so na nekaterih lahkih in prodnatih tleh ocenjeni izpadi pridelka med 50% in 80% , ponekod pa naj bi bili še višji. Na globljih in težjih tleh so izgube praviloma manjše, vendar se zaradi nadaljevanja sušnega obdobja tudi tam stanje slabša. Za kmete to pomeni precej več kot le slabšo letino. Pridelek je njihov prihodek, zato lahko velik izpad neposredno vpliva na možnost pokrivanja stroškov, nakupa krme in semena ter priprave na naslednjo sezono.
Vročina prihaja z računom
Letošnje poletje je bilo za kmetijstvo še posebej zahtevno zaradi kombinacije visokih temperatur in pomanjkanja padavin. Julij je bil po podatkih, ki jih navajajo slovenski mediji, na ravni države približno 2 °C toplejši od povprečja obdobja 1991–2020 in med najtoplejšimi juliji od začetka meritev. Visoke temperature povečujejo izhlapevanje vode, zaradi česar se tla še hitreje izsušujejo. Rastline pa v takšnih razmerah težje zagotavljajo normalno rast in razvoj plodov. Kmetje zato z zaskrbljenostjo spremljajo vremensko napoved. Tudi če se vročina v prihodnjih dneh umiri, bo škoda na delu pridelkov že nastala. Po ocenah Agrobiznisa se kmetje majhnim pridelkom letos ne bodo mogli izogniti.
»Letos je res težko«
Na poljih je mogoče posledice suše opaziti že na prvi pogled. Rastline so manjše, posamezni pridelki se slabše razvijajo, tam, kjer vode primanjkuje že dlje časa, pa je del pridelka praktično izgubljen. Najbolj zaskrbljeni so kmetje, ki nimajo možnosti namakanja. Ti so skoraj v celoti odvisni od vremena, zato lahko večtedensko pomanjkanje dežja pomeni razliko med normalnim pridelkom in velikim finančnim izpadom.
Kmetje lahko le še upajo na dež
Čeprav lahko kmetje z različnimi ukrepi zmanjšujejo posledice suše, imajo pri tako dolgotrajnem pomanjkanju padavin omejene možnosti. Namakanje je mogoče tam, kjer je voda dostopna, drugod pa ostaja predvsem čakanje na padavine. Letošnja sezona tako znova kaže, kako zelo je kmetijstvo odvisno od vremenskih razmer. Kmetje si po številnih vremenskih udarcih želijo predvsem nekaj, česar trenutno najbolj primanjkuje, dovolj dežja. Za številne pridelovalce bo leto 2026 očitno ostalo zapisano kot sezona, v kateri je vreme močno krojilo njihove rezultate. In če se bodo sušne razmere nadaljevale, bodo posledice čutili še dolgo po koncu poletja.
