Zadrska policija je sporočila, da je kriminalistično preiskavo izvedla proti trem hrvaškim državljanom, starim 46, 45 in 42 let, ter 33-letni državljanki Poljske.
Četverico sumijo, da je 14. in 15. avgusta po predhodnem načrtu in medsebojnem dogovoru zanetila požare na skupno desetih lokacijah.
Policisti so osumljence prijeli 15. avgusta zvečer, potem ko so občani policijo opozorili na sumljivo ravnanje oziroma prižiganje ognja ob cesti na širšem območju Benkovca.
Požari od Zadra do Benkovca
Po ugotovitvah policije naj bi požare zanetili z odprtim plamenom oziroma gorljivim materialom in vžigalnikom.
Požari so izbruhnili na območju Bilega Briga v Zadru, Zemunika Donjega, Galovca, Donjih Biljan, Zapužan, Zemunika, Zagrada, Lišan Tinjskih, Škabrnje in Benkovca.
Policija sumi, da je bil namen njihovega ravnanja povzročiti nevarnost za življenje ljudi in premoženje velike vrednosti.
Posledice ponekod niso bile majhne. Na Bilem Brigu je popolnoma zgorel avtomobil 53-letnega lastnika, med Škabrnjo in Zemunikom Donjim pa je v oljčniku zgorelo 43 oljk.
Požare so gasili gasilci ob pomoči zračnih sil. Nastala je velika materialna škoda, njen končni obseg pa še ni znan.
V avtomobilu prijeli štiri osumljence
Do prijetja je prišlo po prijavi občanov, ki so 15. avgusta po 20. uri policiji sporočili, da so opazili sumljivo dogajanje ob cesti.
Policisti so nato izsledili avtomobil z zadrskimi registrskimi oznakami in prijeli štiri osebe.
V okviru nadaljnje preiskave so na podlagi sodnega naloga preiskali domove, druge prostore in vozila, ki so jih uporabljali osumljenci.
Pri 42-letnem osumljencu so zasegli polavtomatsko puško in 44 kosov pripadajočega streliva, pri 46-letniku pa pištolo in več mobilnih naprav.
Vsi štirje osumljenci so bili po končani kriminalistični preiskavi predani pripornemu nadzorniku, kazenska ovadba pa je bila posredovana pristojnemu državnemu tožilstvu v Zadru.
Preiskava se nadaljuje, zato bo končna pravna kvalifikacija dejanj odvisna od nadaljnjih ugotovitev.
So ljudje, ki podtikajo požare, res piromani?
Ob novicah o namerno zanetenih požarih se za storilce pogosto uporablja izraz piroman, vendar z medicinskega vidika takšno poimenovanje ni nujno pravilno.
Hrvaški psihiater Ante Bagarić je že ob prejšnjih velikih požarih opozoril, da je prava piromanija redek psihični oziroma duševni pojav.
Po njegovih besedah ljudje s piromanijo predstavljajo le zelo majhen delež oseb, odgovornih za požare. Ocenjuje, da gre za približno en do dva odstotka požarov.
To pomeni, da nekdo, ki namerno zaneti požar, ni avtomatično piroman.
Kaj je pravzaprav piromanija?
Pri pravi piromaniji je bistven notranji impulz oziroma potreba po zanetenju ognja. Oseba lahko pred dejanjem občuti naraščajočo napetost, samo zanetenje oziroma opazovanje ognja pa ji prinese občutek olajšanja ali zadovoljstva.
Bagarić pojasnjuje, da se lahko pri takšnih ljudeh razvije močna fascinacija z ognjem, ki ga doživljajo kot simbol moči.
Toda pri večini namerno podtaknjenih požarov so razlogi drugačni.
V ozadju so lahko maščevanje, premoženjski interesi, medosebni konflikti, vandalizem, prikrivanje drugega kaznivega dejanja ali drugi motivi. Zato lahko šele preiskava in po potrebi psihiatrično izvedenstvo pokažeta, kaj je posameznika dejansko vodilo k dejanju.
Pri četverici, ki jo zdaj preiskuje zadrska policija, motiv za zdaj ni javno pojasnjen, prav tako ni podatkov, ki bi omogočali sklepanje, da ima kateri od osumljencev piromanijo.
Prava piromanija je izjemno redka
Kako redka je prava diagnoza, kažejo tudi izkušnje psihiatrov.
Bagarić je v preteklosti povedal, da je v svoji dolgoletni karieri srečal le peščico ljudi z dejansko piromanijo. Pri njih ne gre zgolj za kriminalno odločitev, ampak za motnjo nadzora impulzov, ki zahteva strokovno obravnavo.
Prav zato strokovnjaki opozarjajo na previdnost pri označevanju ljudi za piromane: namerno podtaknjen požar je dejanje, piromanija pa diagnoza.
Kaj je bil motiv za deset požarov na območju Zadrske županije, bo morala pokazati nadaljnja preiskava.
