Tokratni Lunin mrk bo z vidika Slovenije delni, vendar skoraj popoln. Po podatkih ameriške vesoljske agencije NASA bo ob največji fazi Zemljina senca oziroma umbra prekrila približno 96 odstotkov Luninega vidnega diska. Le ozek del Lune bo tako ostal zunaj Zemljine polne sence.
Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno, Luna pa potuje skozi senco našega planeta. Tokrat bo v Zemljino senco zašla zelo globoko, vendar ne dovolj, da bi vanjo zdrsnila v celoti. Prav zato bo mrk ostal delni.
Kdaj bo krvava luna vidna v Sloveniji?
Prva faza mrka se bo pri nas začela okoli 3.23, ko bo Luna vstopila v Zemljino polsenco. Ta del pojava je precej neopazen in ga bo s prostim očesom sprva težko zaznati.
Bolj zanimivo bo okoli 4.33, ko bo Luna začela vstopati v osrednjo Zemljino senco oziroma umbro. Takrat se bo začela delna faza mrka, Luna pa bo počasi postajala vse bolj rdečkasta oziroma rjavkasta.
Vrhunec bo okoli 6.12, ko bo skoraj celotna Luna v Zemljini senci.
Prav zaradi značilnih rdečih in bakrenih odtenkov se takšen pojav pogosto imenuje krvava luna.
Zakaj se sončev in lunin mrk pojavita tako blizu skupaj?
Ni naključje, da avgustovski sončev in Lunin mrk ločuje le dobra dva tedna. Mrki se pojavljajo v tako imenovanih sezonah mrkov, ko je Lunina orbita ugodno poravnana s Soncem in Zemljo.
Sončevemu mrku ob mlaju zato pogosto približno dva tedna pozneje sledi Lunin mrk ob ščipu – ali obratno.
“Približno dva tedna pred ali po sončevem mrku običajno nastopi še Lunin mrk, ki je zaradi rdeče-rjavih barvnih odtenkov znan tudi kot krvava luna. Letos bomo tak par obeh mrkov lahko opazovali tudi pri nas, kar se ne zgodi prav pogosto,” je povedal profesor Igor Žiberna z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete.
Luna bo ob mrku postala rdeča
Luna ob višku mrka ne bo črna. Večina z umbro zakritega površja bo verjetno temno rdečkasta, bakrena ali rjavkasta, podobno kot med popolnim luninim mrkom.
Za rdečkasto barvo je odgovorno Zemljino ozračje. Čeprav Zemlja neposredno sončno svetlobo zastre, del svetlobe potuje skozi atmosfero ob robu planeta. Ozračje učinkoviteje razprši modro svetlobo, medtem ko rdečkasta svetloba prodre skozi atmosfero in doseže Luno. Luno takrat osvetljuje svetloba vseh sončnih vzhodov in zahodov okoli Zemljinega roba.
Ozek del Lune, ki ga Zemljina umbra ne bo prekrila, bo ostal svetlejši, vendar bo tudi ta del v Zemljini polsenci. Videti bo kot sivkast oziroma rumenkast ozek srp, ki bo močno kontrastiral temnejšemu rdečkastorjavemu delu Lune.
Vrhunca ne bo lahko opazovati
Največja posebnost tokratnega mrka je, da bo Luna ob vrhuncu zelo nizko nad zahodnim obzorjem. Hkrati se bo že začelo jutranje svitanje, zato bo Zemljino ozračje Lunino svetlobo dodatno oslabilo.
Ob 6.12 bo Luna v Ljubljani le približno 1,2 stopinje nad obzorjem, v Celju okoli 0,7 stopinje, v Mariboru pa samo približno 0,4 stopinje. V Kopru bo nekoliko višje, približno 1,8 stopinje nad obzorjem. Zato bodo najboljše razmere za opazovanje na zahodu Slovenije, predvsem v Slovenski Istri, medtem ko bodo proti severovzhodu precej slabše.
Za opazovanje je najbolje izbrati nekoliko višjo lokacijo s popolnoma odprtim pogledom proti zahodu oziroma zahodu-jugozahodu. Drevesa, stavbe ali hribi na obzorju bi lahko Luno v ključnih trenutkih hitro zakrili.
Čeprav bo vrhunec ob 6.12, se je na opazovanje smiselno odpraviti že okoli 4.30 ali 5. ure. Takrat bo Luna še dovolj visoko, Zemljina senca pa bo že lepo vidna na njenem disku.
Delna faza mrka bo globalno trajala do približno 7.52, polsenčna pa do okoli 9.02. Iz Slovenije pa takrat Lune že dolgo ne bo več nad obzorjem.
Lunin mrk je varen za opazovanje s prostim očesom
Za opazovanje krvave lune posebna oprema ni potrebna. Mrk bo mogoče spremljati s prostim očesom, daljnogled ali manjši teleskop pa lahko prizor še izboljšata.
Za razliko od Sončevega mrka je Lunin mrk popolnoma varen za neposredno opazovanje, zato zaščitna očala niso potrebna.
Leto 2026 bo ljubiteljem astronomije ponudilo še veliko
Letošnje leto je za opazovalce neba še posebej zanimivo. Sončev mrk 12. avgusta je bil na slovenskih tleh viden le delno. Sonce je bilo takrat nizko na severozahodnem delu neba.
Kot pojasnjuje Janez Kos s študenti astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je bil to prvi popolni Sončev mrk po letu 1999 v Evropi.
