Referendum o volilni pravici tujcev dobil zeleno luč odbora DZ

Odbor DZ za notranje zadeve in javno upravo je ocenil, da je predlog posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah primeren. Toda vprašanje odpira nenavadno pravno dilemo: državni zbor je namreč o tej temi že odločal in junija sprejel spremembo zakona.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Člani odbora so predlog podprli z osmimi glasovi za in šestimi proti, je poročala STA. Če bo referendum razpisan, bi volivce vprašali, ali naj imajo na lokalnih volitvah volilno pravico državljani Slovenije in drugih članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.

Gre za enega od treh predlogov posvetovalnih referendumov, ki so jih vložili poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice.

DZ je zakon že spremenil

Zaplet je predvsem v tem, da je državni zbor sredi junija že sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, s katerimi se državljanom tretjih držav ukinja volilna pravica na lokalnih volitvah.

Prav zaradi tega je parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) opozorila na vprašanje dopustnosti posvetovalnega referenduma.

Zakon o referendumu in ljudski iniciativi namreč določa, da lahko DZ posvetovalni referendum razpiše o vprašanjih iz svoje pristojnosti, preden o njih dokončno odloči. Ker je bila zakonska sprememba že sprejeta, ZPS meni, da bi bil za takšno situacijo predviden naknadni zakonodajni referendum.

Za 1. september je sicer predviden tudi začetek zbiranja 40.000 podpisov volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o že sprejeti spremembi zakona.

Opozicija: Posvetovalni referendum prihaja prepozno

Prav na to so opozarjali tudi nasprotniki predloga na seji odbora. Nataša Sukič iz Levice je poudarila, da je po že sprejeti odločitvi ustrezna možnost naknadni zakonodajni referendum, medtem ko je posvetovalni referendum po njenem mnenju pravno in ustavno sporen.

Kritični so bili tudi v Svobodi. Tereza Novak je koaliciji očitala, da želi državljane spraševati o vprašanju, o katerem je parlament že odločil.

Jana Jerman pa je tri predlagane referendume povezala s političnim dogajanjem okoli zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Po njenem mnenju izbira referendumskih tem ni naključna, saj gre za vprašanja, ki lahko hitro sprožijo močne odzive in preusmerijo pozornost javnosti.

referendum
Seja odbora DZ za notranje zadeve in javno upravo na temo predloga za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici na lokalnih volitvah v RS.

SDS: Zakone je mogoče ponovno spremeniti

V SDS zavračajo argument, da je odločitev parlamenta dokončna. Poudarjajo, da je mogoče zakone spreminjati in jih prilagoditi volji volivcev.

Andrej Poglajen je izpostavil, da posvetovalni referendum sicer ni zavezujoč, vendar bi njegov rezultat predstavljal jasno sporočilo vsakokratni vladi.

Žan Mahnič je ocenil, da bi se večina volivcev izrekla za to, da imajo na lokalnih volitvah volilno pravico le državljani Slovenije oziroma držav članic EU. Ob tem je zagovarjal možnost, da bi več referendumov izvedli hkrati in se tako izognili stroškom več ločenih referendumskih dni.

Večurna seja tudi z ostrimi besedami

Razprava na odboru je bila več ur zelo burna. Poslanci so si izmenjevali očitke, sledili so številni postopkovni predlogi in replike, del razprave pa se je nanašal tudi na ustavno sodišče.

Predsednik odbora Žan Mahnič je Nataši Sukič med sejo izrekel tri opomine in ji nato odvzel besedo. Kot razlog je navedel njeno poseganje v besedo drugim poslancem kljub predhodnim opozorilom. Sukič je na drugi strani opozorila na žaljive izjave, ki naj bi bile med razpravo usmerjene proti njej.

Poslanci so se znova razdelili tudi pri vsebinskem vprašanju: ali naj državljani tretjih držav, ki živijo v Sloveniji, ohranijo možnost glasovanja na lokalnih volitvah ali pa naj bo ta pravica omejena na slovenske državljane in državljane drugih članic EU, so še navedli na STA.