MILAN BOGATIČ: »IZOLA NI PODJETJE, KI GA LE PREVZAMEŠ V VODENJE«
Novembra 2023 ste dejali, da mora Izola nov občinski prostorski načrt sprejeti do konca leta 2024. Mandat se izteka, OPN pa še vedno ni sprejet. Ker je bil prav OPN ena vaših ključnih obljub: ali to štejete za svoj največji neuspeh mandata in kdo je zanj odgovoren?
OPN je bil ves čas ena mojih ključnih zavez in moja odgovornost kot župana je, da privedem postopek do konca. Zakonodajalec je vmes podaljšal rok za sprejem, vendar projekt ni obstal, prej nasprotno: šli smo skozi zelo širok proces usklajevanja in vključevanja javnosti, pri katerem so sodelovali različni deležniki, tudi predstavniki civilne iniciative. Opravili smo več posvetov z javnostjo, letos je bila izvedena javna razgrnitev OPN z javnima obravnavama, občina je obravnavala prejete pripombe in predloge ter na njihovi podlagi dopolnila dokument.
Zdaj smo v fazi pridobivanja končnih pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora. Ko bodo pridobljena, bo OPN pripravljen za obravnavo na občinskem svetu. Torej smo zelo blizu zaključka postopka.
Pri pripravi tako pomembnega prostorskega dokumenta je zame pomembneje, da občina dobi kakovosten in usklajen OPN, ki bo upošteval tudi voljo občanov, izraženo na referendumu, kot pa da bi zaradi roka sprejeli dokument, s katerim bi bili kasneje nezadovoljni. Za to bi bil odgovoren jaz, saj kot župan odgovarjam za delo občine in za izpolnjevanje zavez. Hkrati pa se je treba zavedati, da je postopek priprave OPN zelo kompleksen in da občina sama ne odloča o vseh korakih. Moj cilj je, da OPN pred koncem mandata privedemo do točke, da bo o njem lahko odločal občinski svet.
Po enem samem mandatu odhajate. Zakaj volivcev ne želite prositi še za štiri leta? Je razlog res samo starost in osebna odločitev ali tudi spoznanje, da vam ni uspelo izpeljati vsega, zaradi česar ste leta 2022 kandidirali?
Da se potegujem za en sam mandat, sem napovedal že pred štirimi leti, še pred lokalnimi volitvami leta 2022. O tem ste v medijih poročali. Takrat sem jasno navedel, da bom županski stol po koncu mandata prepustil nekomu mlajšemu.
Če še enkrat preberem svoje zaveze iz leta 2022, lahko rečem, da smo uresničili vse ključne stvari, ki smo jih takrat napovedali. Ostal je le še OPN, ki je zdaj v zaključni fazi. Seveda pa v enem mandatu ni mogoče rešiti vseh težav v mestu in tudi sam sem se ves čas zavedal, da bo za nekatere stvari potrebnega več časa.
Svoj mandat želim zaključiti odgovorno in korektno, predvsem pa si ne bi želel, da bi bila moja morebitna odločitev o ponovni kandidaturi odvisna od osebnih ambicij po še enem mandatu. To sem povedal že na začetku in ostajam pri tej odločitvi.
Boris Popovič želi po dolgoletnem vodenju Kopra zdaj postati župan Izole. Bi bil po vašem mnenju dober župan Izole – bi mu vi osebno zaupali vodenje občine, ki jo zapuščate?
Če me sprašujete osebno, bi rekel, da je pri vodenju občine zame zelo pomembno, da župan Izolo zares »živi«. Izola ni občina, ki bi jo bilo dovolj dobro samo upravljati – je skupnost, s katero moraš živeti, jo poznati, razumeti njene posebnosti in čutiti pripadnost ljudem, ki v njej živijo. Zato si tudi kot občan želim, da o prihodnjem županu odločajo predvsem njegova povezanost z Izolo, poznavanje tukajšnjega okolja in občutek odgovornosti do te skupnosti. Menim, da je pri vodenju tako specifične skupnosti, kot je Izola, lokalna pripadnost pomembna vrednota.
Sam se ne nameravam več potegovati za županski mandat, kar pojasnjujem, odkar sem napovedal kandidaturo na volitvah leta 2022. Zato ne želim usmerjati volivcev, komu naj zaupajo svoj glas. Prav pa je, da izrazim svoje načelno stališče: Izola si zasluži župana ali (morda po dolgih letih ponovno) županjo, ki bo Izolo čutil(a) kot svojo skupnost, ne le kot občino, ki naj jo vodi. Izola ni podjetje, ki ga le prevzameš v vodenje.
Katere tri stvari bi moral novi župan po vašem mnenju postaviti na vrh svojih prioritet?
Prva je protipoplavna varnost Izole. Podnebne spremembe so realnost, zato moramo mesto pripraviti na dvigovanje gladine morja in vse pogostejše ter silovitejše nalive. To je vprašanje varnosti ljudi, premoženja in dolgoročnega razvoja mesta.
Druga prednostna naloga bi morala biti kakovost življenja mladih in družin. Sem sodijo predvsem gradnja stanovanj za Izolane, ureditev izolskega mladinskega centra ter dokončanje Južne ceste, katere gradnja se je že začela.
Tretja naloga bi morala biti obnova in razvoj javne infrastrukture. Med najpomembnejšimi projekti so rekonstrukcija osrednjega dela OŠ Vojke Šmuc, obnova Kulturnega doma Izola ter ureditev objektov, ki jih potrebujemo za kakovostno izobraževanje in življenje starejših. Od države moramo še naprej odločno zahtevati izvedbo novega doma za starejše občane in nove telovadnice za izolske srednje šole.
