Pomorska policija zagotavlja neprekinjeno prisotnost na morju – 24 ur na dan, 365 dni v letu. Sredi poletja smo se na morje odpravili s policistoma Marjanom in Borutom. Njun delovni dan se začne že ob 6. uri zjutraj. Preden izplujeta, se na delovnem mestu seznanita z aktualnim dogajanjem, pregledata pomembne informacije in se pogovorita o izzivih, ki ju lahko čakajo na terenu. Nato se odpravita do plovila in začneta opravljati svoje naloge.
Teh ni malo. Mednje sodijo varovanje državne meje na morju, kontrola prehajanja državne meje na pomorskih mejnih prehodih, nadzor varnosti pomorske plovbe, skrb za pomorsko ekologijo ter reševanje ljudi in premoženja na morju. Nikoli torej ne vesta povsem natančno, kaj ju čaka. Vsak dan je lahko drugačen, naloge pa se lahko v trenutku spremenijo – od rednega nadzora plovbe do zahtevnega reševanja na odprtem morju.
OD NADZORA PLOVIL DO REŠEVANJA
Del njunega vsakdana je tudi nadzor plovil, ki jih srečujeta na morju. Pri tem preverjata, ali je vse v skladu s predpisi, pozorna pa sta tudi na morebitne druge kršitve.
Med nalogami pomorske policije je tudi preprečevanje tihotapljenja ljudi in blaga po morju. Takšni primeri se sicer ne pojavljajo vsak dan, vendar policisti nadzora ne opuščajo. »Imeli smo primere tihotapljenja ljudi in dobrin čez morje. To je ena od dinamik našega dela. Tisti, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem, iščejo primerne točke za prehod. Policija jih zazna in zajezi na eni točki, oni pa se premaknejo na drugo,« pojasnjuje pomočnik komandirja PPoP Franko Vuk.
Gre za nenehno prilagajanje. Ko policija poostri nadzor na eni lokaciji, se lahko tihotapci poskusijo preusmeriti drugam. Zato je nadzor stalen. »Kamorkoli gredo, jih poskušamo locirati. Marsikdaj smo tudi uspešni in zadevo preprečimo, ampak to se ne ustavi. Poskusijo na drugi lokaciji. Tako da smo tukaj konstantno na preži.«
KO MORJE POKAŽE SVOJO DRUGO PLAT
Morje je lahko mirno, sončno in skoraj idilično. Toda razmere se lahko hitro spremenijo. Prav takrat se začnejo zahtevnejši deli njihovega dela.
»Veliko dela imamo ob slabem vremenu. Takrat se pogosto zgodi, da rešujemo na terenu, okoliščine pa niso idealne,« pripoveduje policist Marjan Pangos.
Ko je treba človeka rešiti z morja in ga pripeljati v najbližje pristanišče, je treba to pogosto storiti v razburkanem morju, ob močnem vetru, visokih valovih ali nevihti. Nevarnost pri tem ni prisotna zgolj za tistega, ki potrebuje pomoč, ampak tudi za policiste, ki se mu odpravijo naproti.
Takšne intervencije niso omejene le na slabo vreme. Poleti, ko je na morju več plovil in ljudi, je tudi več možnosti za različne zaplete – od slabosti do nesreč in drugih situacij, v katerih je treba hitro ukrepati. Pri reševanju sodelujejo tudi z drugimi službami, med njimi z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo oziroma Kapitanijo. Prav zaradi stalne prisotnosti na terenu so policisti pogosto med prvimi, ki prispejo na kraj dogodka.
Vsi, ki ste zamudili spomladanski razpis za vpis na Višjo policijsko šolo, boste imeli novo priložnost konec avgusta. Drugi prijavni rok bo potekal od 21. do 27. avgusta 2026. V tem času se bodo lahko prijavili kandidati, ki se v spomladanskem prijavnem roku niso uspeli prijaviti. Vse zainteresirane zato pozivajo, naj spremljajo objave na spletni strani Policije Slovenije.
»V TISTEM TRENUTKU NE RAZMIŠLJAŠ O NEVARNOSTI«
Nekatere intervencije pustijo precej globlje sledi. Policisti so se že srečali tudi s hudimi nesrečami in poškodbami ljudi.
»Ko pride do nesreče, ko adrenalin dela, delaš podzavestno, skoraj robotsko. Vse po najboljših močeh. Potem pa stres pride nekako za tabo,« pove Pangos.
V trenutku reševanja ni časa za razmišljanje o tem, kako nevarne so razmere. Pred njimi je človek, ki potrebuje pomoč. »Vsakič, ko gredo fantje v reševanje, se izpostavijo nevarni situaciji. Vsakič. Kolikšna je ta stopnja nevarnosti, pa je odvisno od tega, kaj delajo, koga rešujejo in v kakšnih pogojih,« pojasnjuje Vuk.
Spominja se situacij z razburkanim morjem, nevihtami in močnim vetrom. Tudi bližina obale in skal lahko predstavlja veliko nevarnost. »V tistem trenutku imaš to v glavi, ampak imaš pred sabo drugo stvar – rešiti človeka in njegovo življenje.«
Med zahtevnejšimi so tudi primeri, ko morajo iz morja potegniti hudo poškodovane ali mrtve ljudi. Tudi takšni prizori ostanejo z njimi. »Imeli smo situacije z odtrganimi udi, ko smo vlekli ljudi iz morja. Te stvari definitivno pustijo posledice. Enako kot pri kolegih, ki delajo na cesti in se srečujejo s prometnimi nesrečami. Tudi tam to pusti posledice.«
Ljudje pa se na policijo obrnejo tudi v precej manj dramatičnih situacijah. Včasih gre za povsem običajne težave na morju – denimo za primer, ko komu zmanjka goriva.
»Ljudje so, roko na srce, navajeni, da najprej pokličejo 113. Imamo različne primere. Včasih gre za banalno zadevo, recimo nekomu zmanjka bencina. Še vedno smo po zakonu pristojni za takšne situacije in pomagamo ljudem v stiski. To vedno počnemo.«
