Letošnje poletje je bilo v Sloveniji tudi precej nevihtno. Sistem LEELA je od 1. junija do danes nad Slovenijo zaznal že okoli 150 tisoč strel. Največ nevihtne aktivnosti je bilo zabeležene 20. avgusta, ko je bilo zaznanih skoraj 17 tisoč strel.
Sledila sta 11. julij in 20. junij, ko so zabeležili po več kot 14 tisoč strel.
Večina strel med popoldnevom in večerom
Podatki za zadnje trimesečje kažejo, da je bilo več kot 90 odstotkov vseh strel zaznanih med 15. in 24. uro. Nevihtna aktivnost je bila tako najizrazitejša v popoldanskih in večernih urah, vrhunec pa je dosegla med 22. in 23. uro. Razlike med slovenskimi občinami so precejšnje. Največjo gostoto strel so zabeležili v občini Ajdovščina, kjer je bilo zaznanih kar 19 strel na kvadratni kilometer.
Na drugi strani sta občini Podčetrtek in Log – Dragomer, kjer so zabeležili le eno strelo na kvadratni kilometer.
Kje so udarjale strele?
Podatke o nevihtni aktivnosti je mogoče spremljati tudi na interaktivnem zemljevidu Strelko, kjer lahko preverite, kje in kdaj so bile zaznane posamezne strele, primerjate nevihtno aktivnost med občinami in regijami ter pregledate dogajanje po posameznih dnevih in urah.
Po trenutnih podatkih je bila slovenska Istra to poletje z vidika strel precej mirna, saj je bilo na območju zabeleženih zelo malo udarov.
Med občinami z največjo gostoto strel izstopa Žužemberk, ki je na zemljevidu označen s temno oranžno barvo in se uvršča v razred med 51 in 80 strel na kvadratni kilometer. Sledita Bovec, kjer so zabeležili 36 strel na kvadratni kilometer, in Laško s 35.
Kaj se zgodi, ko udari strela?
Strela lahko ob udaru povzroči precejšnjo škodo, posledice pa so odvisne predvsem od tega, kam udari. Če zadene človeka, lahko povzroči hude poškodbe, opekline, motnje srčnega ritma ali celo zastoj srca. Neposreden udar strele je sicer redek, vendar je lahko smrten. Nevarna je tudi za objekte in naravo. Ob udaru v drevo lahko zaradi izjemne toplote voda v njem v trenutku izpari, zaradi česar lahko drevo poči ali se razleti, v nekaterih primerih pa tudi zagori. Če strela udari v stavbo, lahko poškoduje električne napeljave in naprave ter povzroči požar.
Med nevihto je razmeroma varno zatočišče avtomobil, saj kovinska karoserija električni tok praviloma usmeri okoli potnikov. Povsem drugače je na prostem ali v vodi. Strela lahko namreč povzroči nevaren električni tok tudi v vodi, zato je med nevihto priporočljivo čim prej zapustiti morje in se umakniti na varno.
Ob udaru strele se zrak v njenem kanalu v izjemno kratkem času segreje na približno 30.000 stopinj Celzija. Zaradi nenadnega segrevanja se zrak hitro razširi, pri tem pa nastane udarni val, ki ga slišimo kot grom.
