Nova pristojbina je del obsežne reforme evropskega carinskega sistema, s katero želi Evropska unija odgovoriti na izjemno rast spletnega nakupovanja in milijarde majhnih pošiljk, ki vsako leto prispejo na evropski trg.
Tri evre že od julija
Prva večja sprememba je začela veljati 1. julija letos. Za blago v pošiljkah z vrednostjo do 150 evrov, kupljeno na daljavo pri prodajalcih zunaj EU, se uporablja začasna pavšalna carinska dajatev v višini treh evrov.
Pri tem je pomembno, da se trije evri ne obračunajo nujno za vsak fizični kos blaga posebej, ampak glede na tarifno razvrstitev izdelkov v pošiljki. Če je denimo v paketu pet enakih majic, se obračunajo trije evri. Če sta v paketu majica in ura, ki sodita v različni tarifni kategoriji, znaša dajatev šest evrov.
Gre za prehodno ureditev, ki naj bi veljala do 1. julija 2028, ko naj bi začel delovati novi evropski sistem carinskih podatkov in bodo za blago veljale običajne carinske stopnje.
Novembra še pristojbina za obdelavo
To pa ni edina sprememba. Najpozneje 1. novembra 2026 bodo morale države članice začeti uporabljati še novo evropsko pristojbino za obdelavo majhnih pošiljk iz tretjih držav.
Njena višina za zdaj še ni dokončno določena. Določila jo bo Evropska komisija, zato trenutno še ni mogoče z gotovostjo trditi, koliko bo posamezna pošiljka zaradi nje dražja.
Nova pristojbina bo ločena od že veljavne pavšalne carinske dajatve v višini treh evrov. Namenjena bo predvsem pokrivanju stroškov carinskih pregledov in obdelave ogromnega števila majhnih paketov, ki prihajajo na trg EU.
V EU je lani prispelo skoraj šest milijard izdelkov nizke vrednosti
Obseg spletnega uvoza je v zadnjih letih močno narasel. Po podatkih Evropske komisije je bilo leta 2025 v EU neposredno potrošnikom poslanih skoraj 5,9 milijarde izdelkov nizke vrednosti.
Evropske institucije opozarjajo, da takšen obseg pošiljk predstavlja velik izziv za carinske organe. Poleg pobiranja dajatev morajo ti preverjati tudi varnost in skladnost izdelkov z evropskimi pravili ter odkrivati napačno prijavljeno ali podcenjeno blago.
EU z reformo med drugim želi zmanjšati prednost, ki so jo imeli nekateri prodajalci iz tretjih držav zaradi prejšnje oprostitve carine za pošiljke do 150 evrov, hkrati pa okrepiti nadzor nad izdelki, ki prihajajo na evropski trg.
Več odgovornosti za spletne platforme
Pomemben del reforme se nanaša tudi na spletne trgovce in platforme. Pri prodaji blaga neposredno potrošnikom v EU bodo platforme oziroma prodajalci iz tretjih držav obravnavani kot uvozniki.
S tem se večji del odgovornosti seli z evropskega kupca na podjetje, ki mu izdelek prodaja. Spletni trgovci bodo morali carinskim organom posredovati potrebne podatke, poskrbeti za carinske formalnosti in plačilo oziroma jamstvo za ustrezne dajatve ter zagotavljati skladnost blaga s pravili Evropske unije.
Za podjetja, ki svojih obveznosti sistematično ne bodo izpolnjevala, reforma predvideva tudi sankcije. V najresnejših primerih bodo lahko finančne kazni dosegle do šest odstotkov letne vrednosti njihovega uvoza iz preteklega leta.
Kaj vse to pomeni za kupce?
Za evropske potrošnike je bistveno predvsem to, da se sistem za poceni spletne nakupe iz držav zunaj EU postopoma zaostruje.
Od julija že velja začasna carinska dajatev v višini treh evrov glede na tarifno kategorijo blaga, najpozneje novembra pa prihaja še ločena pristojbina za obdelavo. Kolikšen bo njen dejanski vpliv na končno ceno posameznega naročila, bo mogoče natančneje oceniti, ko bo Evropska komisija določila njeno višino.
Spremembe bodo v praksi najbolj opazne prav pri poceni naročilih, pri katerih lahko že nekaj dodatnih evrov predstavlja precejšen delež vrednosti nakupa.
EU medtem poudarja, da cilj reforme ni le pobiranje dajatev. Z novim sistemom želi zmanjšati obremenjenost carinskih služb, izboljšati nadzor nad izdelki iz tretjih držav ter zagotoviti bolj primerljive pogoje za podjetja, ki poslujejo znotraj evropskega trga.
